ENGAGE – oblikovanje za čustva
dr. Norbert Jaušovec
Vsakodnevna čustva v veliki meri odločajo o tem, kako se počutimo. Vplivajo na naše vedenje in izzovejo odločitve – tudi te, ki so sestavni del potrošniškega vedenja. Za industrijo oblikovanja postaja ocena čustvene vrednosti nekega izdelka vse pomembnejša. Potrošniki pričakujejo kakovostne izdelke z visoko stopnjo funkcionalnosti in uporabnosti, zato le ta ne igra več tako pomembne vloge pri izbiri. Od izdelka želimo več – pričakujemo zadovoljitev naših čustvenih potreb [3].
Oblikovalci večinoma le na intuitivni ravni skušajo izdelku vdihniti čustveno noto, ne da bi uporabili formalizirane metode. Ne zavedajo se, da obstajajo metode, ki bi lahko ta proces izboljšale. Namen skupine ENGAGE je, da to stanje spremeni na bolje. ENGAGE razpolaga z dobro razvito domačo stranjo – članstvo in registracija sta brezplačni (http://www.designandemotion.org/engage/ ). Financira se s sredstvi Šestega evropskega okvirnega programa. V njem sodeluje 21 organizacij iz 9 evropskih držav: Instituto de Biomecánica de Valencia, University of Leeds, University of Palermo, Technische Universiteit Delft, Lund University, Linkoping University, Chalmers University, Univerza v Mariboru, Loughborough University Packforsk, Fraunhofer-Technologie-Entwicklungsgruppe TEG, Interactive Institute, Volvo, Factory Design, Electrolux, Permas, Hergar, Proctor & Gamble, METU, Gradient , Philips in Design & Emotion Society.
ENGAGE ima veliko ciljev, vendar je osnovni, razviti klasifikacijsko lestvico, ki bo omogočila razporejanje različnih orodij in metod za oblikovanje za čustva. Spodaj je podanih nekaj primerov orodij, ki so jih posredovali člani ENGAGE. Na domači strani se nahaja še več podobnih in tam lahko tudi ne-člani in bodoči člani posredujejo svoja orodja v oceno in objavo.
PrEmo – Pieter Desmet, Technische Universiteit Delft
Čustva, ki jih izzove nek izdelek je težko meriti, ker so ponavadi šibka, prikrita in mešana (več istočasnih čustvenih odgovorov). PrEmo omogoča osebam, da čustva izrazijo neverbalno s pomočjo slik. Z izrazi obraza, telesa in govora je upodobljenih 14 čustev, ki so prikazana na sliki. Prednost metode je, da ni kulturno vezana, saj uporablja le slike, nadalje lahko z njo merimo tudi mešane občutke. Lahko se uporablja v začetni kot tudi končni fazi oblikovalskega procesa.
Metoda je bila uporabljena za oblikovanje avtomobilov (Mitsubishi, Daimler-Chrysler), embalaže za kekse (Bolletje), pisarniških stolov (Ahrent), mobilnih telefonov (KPN-Telecom), špagetov (Barilla) in številnih drugih.
Kn6 - Instituto de Biomecánica de Valencia
Kansei inženirstvo [4] je tehnika, ki omogoča prevajanje čustvenenega odnosa potrošnika do izdelka v elemente oblikovanja. (Beseda kansei izvira iz japonščine in pomeni psihološki občutek ali sliko izdelka.) Skuša se ugotoviti, kateri zaznavni elementi izdelka so ti, ki bistveno določajo posameznikov odnos do njega. Naslednji korak je nato oblikovati izdelek, ki bo vseboval te pozitivne karakteristike. Problem metode je, da je dokaj kompleksna in je le težko njene elemente prevesti v jezik oblikovalcev. Težko razumemo vzročno posledične odnose med oblikovalskimi elementi in značilnostmi izdelka. Kn6 je metoda, ki ta proces olajša. Sestavljajo jo različni računalniško podprti moduli, ki omogočajo prenos podatkov dobljenih s Kansei inženirsko metodo. Omogočajo zbiranje in obdelavo podatkov. Trenutno to tehniko uporablja francoska, španska in angleška obutvena industrija.
Uporabnikova karta (UCC), Lena Sperling, Lund University, Sweden
Industrijski oblikovalci imajo večinoma težave komunicirati z uporabniki. UCC metoda olajša naravno in enostavno opredeljevanje lastnosti izdelka. Rezultati so predstavljeni na način, ki ga industrija razume. UCC ima obliko topografske karte z označenimi stranmi neba – dvema črtama, ki se križata in karto razdelita v 4 sektorje. Sektorji imajo oznake s pridevniki in asociacijami. Jugo-zahodni sektor predstavlja negativno kombinacijo (obstoječih) lastnosti, medtem ko severo-vzhodni sektor ponazarja pozitivne in želene značilnosti. Smeri so ocenjene na osnovi lestvice zadovoljstva, ki se uporablja v avtomobilski industriji. Od osebe se zahteva, da v posamezne sektorje razporedi več izdelkov glede na svoje izkušnje. Svoje odločitve mora verbalizirati. Metodo je moč uporabiti v začetni fazi oblikovanja, kot tudi za evaluacijo izdelka. Metoda je bila uporabljena v študiji švedskih šoferjev tovornjakov in taksijev za izbiro materialov avtomobilskih notranjosti. V tej raziskavi so bili sektorji označeni kot bolj profesionalni/manj profesionalni in bolj naravni/bolj sintetični. Poleg tega sta bili podani dve referenčni točki za obstoječi in sanjski tovornjak.
Piktogrami za oblikovanje zvokov, Elif Özcan, Technische Universiteit Delft
Oblikovalcem zvoka primanjkuje orodje, s pomočjo katerega bi lahko ustvarili zvok za nek izdelek. Obstoječa orodja za obdelavo zvoka omogočajo le da urejamo že posneti zvok, ne dopuščajo pa ustvarjanje zvoka. Novo orodje to omogoča, saj razpolaga z zbirko zvokov, ki ponazarjajo vsakodnevne šume in zvoke (npr. stikala, gospodinjske stroje itd.). Vsi zvoki v knjižnici so hierarhično razporejeni in vsak je ponazorjen s sliko, kar poenostavlja ustvarjanje ustreznega zvoka za izdelek. Slike ponazarjajo različne značilnosti zvoka kot: izvor, dejavnost, material. Samo orodje je še v fazi preverjanja.
Vsa orodja so trenutno v fazi analize. Namen le te je ugotoviti stanje na področju metod in orodij oblikovanja za čustva, določiti vrzeli in ustreznost orodij ter izdelati smernice nadaljnjega raziskovanja.
Viri:
[1] Desmet, P.M.A. (2003). Measuring emotion; development and application of an instrument to measure emotional responses to products. V : M.A. Blythe, A.F. Monk, K. Overbeeke, & P.C. Wright (Eds.), Funology: from usability to enjoyment (str. 111-123). Dordrecht: Kluwer Academic Publishers.
[2] Desmet, P.M.A., Hekkert, P., Jacobs, J.J. (2000). When a car makes you smile: Development and application of an instrument to measure product emotions. V: Hoch and R.J. Meyer (Eds.), Advances in Consumer Research, 27, (str. 111-117).
[3] Jordan, P W (2000). Designing pleasurable Products, Taylor and Francis, London
[4] Nagamachi, M (1995). The Story of Kensai Engineering. Kaibundo Publishing, Tokyo.
Prof. dr. Norbert Jaušovec je redni profesor na Univerzi v Mariboru.
Vsakodnevna čustva v veliki meri odločajo o tem, kako se počutimo. Vplivajo na naše vedenje in izzovejo odločitve – tudi te, ki so sestavni del potrošniškega vedenja. Za industrijo oblikovanja postaja ocena čustvene vrednosti nekega izdelka vse pomembnejša. Potrošniki pričakujejo kakovostne izdelke z visoko stopnjo funkcionalnosti in uporabnosti, zato le ta ne igra več tako pomembne vloge pri izbiri. Od izdelka želimo več – pričakujemo zadovoljitev naših čustvenih potreb [3].
Oblikovalci večinoma le na intuitivni ravni skušajo izdelku vdihniti čustveno noto, ne da bi uporabili formalizirane metode. Ne zavedajo se, da obstajajo metode, ki bi lahko ta proces izboljšale. Namen skupine ENGAGE je, da to stanje spremeni na bolje. ENGAGE razpolaga z dobro razvito domačo stranjo – članstvo in registracija sta brezplačni (http://www.designandemotion.org/engage/ ). Financira se s sredstvi Šestega evropskega okvirnega programa. V njem sodeluje 21 organizacij iz 9 evropskih držav: Instituto de Biomecánica de Valencia, University of Leeds, University of Palermo, Technische Universiteit Delft, Lund University, Linkoping University, Chalmers University, Univerza v Mariboru, Loughborough University Packforsk, Fraunhofer-Technologie-Entwicklungsgruppe TEG, Interactive Institute, Volvo, Factory Design, Electrolux, Permas, Hergar, Proctor & Gamble, METU, Gradient , Philips in Design & Emotion Society.
ENGAGE ima veliko ciljev, vendar je osnovni, razviti klasifikacijsko lestvico, ki bo omogočila razporejanje različnih orodij in metod za oblikovanje za čustva. Spodaj je podanih nekaj primerov orodij, ki so jih posredovali člani ENGAGE. Na domači strani se nahaja še več podobnih in tam lahko tudi ne-člani in bodoči člani posredujejo svoja orodja v oceno in objavo.
PrEmo – Pieter Desmet, Technische Universiteit Delft
Čustva, ki jih izzove nek izdelek je težko meriti, ker so ponavadi šibka, prikrita in mešana (več istočasnih čustvenih odgovorov). PrEmo omogoča osebam, da čustva izrazijo neverbalno s pomočjo slik. Z izrazi obraza, telesa in govora je upodobljenih 14 čustev, ki so prikazana na sliki. Prednost metode je, da ni kulturno vezana, saj uporablja le slike, nadalje lahko z njo merimo tudi mešane občutke. Lahko se uporablja v začetni kot tudi končni fazi oblikovalskega procesa.
Metoda je bila uporabljena za oblikovanje avtomobilov (Mitsubishi, Daimler-Chrysler), embalaže za kekse (Bolletje), pisarniških stolov (Ahrent), mobilnih telefonov (KPN-Telecom), špagetov (Barilla) in številnih drugih.
Kn6 - Instituto de Biomecánica de Valencia
Kansei inženirstvo [4] je tehnika, ki omogoča prevajanje čustvenenega odnosa potrošnika do izdelka v elemente oblikovanja. (Beseda kansei izvira iz japonščine in pomeni psihološki občutek ali sliko izdelka.) Skuša se ugotoviti, kateri zaznavni elementi izdelka so ti, ki bistveno določajo posameznikov odnos do njega. Naslednji korak je nato oblikovati izdelek, ki bo vseboval te pozitivne karakteristike. Problem metode je, da je dokaj kompleksna in je le težko njene elemente prevesti v jezik oblikovalcev. Težko razumemo vzročno posledične odnose med oblikovalskimi elementi in značilnostmi izdelka. Kn6 je metoda, ki ta proces olajša. Sestavljajo jo različni računalniško podprti moduli, ki omogočajo prenos podatkov dobljenih s Kansei inženirsko metodo. Omogočajo zbiranje in obdelavo podatkov. Trenutno to tehniko uporablja francoska, španska in angleška obutvena industrija.
Uporabnikova karta (UCC), Lena Sperling, Lund University, Sweden
Industrijski oblikovalci imajo večinoma težave komunicirati z uporabniki. UCC metoda olajša naravno in enostavno opredeljevanje lastnosti izdelka. Rezultati so predstavljeni na način, ki ga industrija razume. UCC ima obliko topografske karte z označenimi stranmi neba – dvema črtama, ki se križata in karto razdelita v 4 sektorje. Sektorji imajo oznake s pridevniki in asociacijami. Jugo-zahodni sektor predstavlja negativno kombinacijo (obstoječih) lastnosti, medtem ko severo-vzhodni sektor ponazarja pozitivne in želene značilnosti. Smeri so ocenjene na osnovi lestvice zadovoljstva, ki se uporablja v avtomobilski industriji. Od osebe se zahteva, da v posamezne sektorje razporedi več izdelkov glede na svoje izkušnje. Svoje odločitve mora verbalizirati. Metodo je moč uporabiti v začetni fazi oblikovanja, kot tudi za evaluacijo izdelka. Metoda je bila uporabljena v študiji švedskih šoferjev tovornjakov in taksijev za izbiro materialov avtomobilskih notranjosti. V tej raziskavi so bili sektorji označeni kot bolj profesionalni/manj profesionalni in bolj naravni/bolj sintetični. Poleg tega sta bili podani dve referenčni točki za obstoječi in sanjski tovornjak.
Piktogrami za oblikovanje zvokov, Elif Özcan, Technische Universiteit Delft
Oblikovalcem zvoka primanjkuje orodje, s pomočjo katerega bi lahko ustvarili zvok za nek izdelek. Obstoječa orodja za obdelavo zvoka omogočajo le da urejamo že posneti zvok, ne dopuščajo pa ustvarjanje zvoka. Novo orodje to omogoča, saj razpolaga z zbirko zvokov, ki ponazarjajo vsakodnevne šume in zvoke (npr. stikala, gospodinjske stroje itd.). Vsi zvoki v knjižnici so hierarhično razporejeni in vsak je ponazorjen s sliko, kar poenostavlja ustvarjanje ustreznega zvoka za izdelek. Slike ponazarjajo različne značilnosti zvoka kot: izvor, dejavnost, material. Samo orodje je še v fazi preverjanja.
Vsa orodja so trenutno v fazi analize. Namen le te je ugotoviti stanje na področju metod in orodij oblikovanja za čustva, določiti vrzeli in ustreznost orodij ter izdelati smernice nadaljnjega raziskovanja.
Viri:
[1] Desmet, P.M.A. (2003). Measuring emotion; development and application of an instrument to measure emotional responses to products. V : M.A. Blythe, A.F. Monk, K. Overbeeke, & P.C. Wright (Eds.), Funology: from usability to enjoyment (str. 111-123). Dordrecht: Kluwer Academic Publishers.
[2] Desmet, P.M.A., Hekkert, P., Jacobs, J.J. (2000). When a car makes you smile: Development and application of an instrument to measure product emotions. V: Hoch and R.J. Meyer (Eds.), Advances in Consumer Research, 27, (str. 111-117).
[3] Jordan, P W (2000). Designing pleasurable Products, Taylor and Francis, London
[4] Nagamachi, M (1995). The Story of Kensai Engineering. Kaibundo Publishing, Tokyo.
Prof. dr. Norbert Jaušovec je redni profesor na Univerzi v Mariboru.
Administrator 16:12
0 Comments:
Objavite komentar
<< Home