Jumbomanija

Emina Djukić

V Sloveniji se je množično oglaševanje na velikih obcestnih konstrukcijah začelo pojavljati zelo hitro po osamosvojitvi države in je že kmalu doseglo nekontrolirano število oglasnih površin. Leta 1995 so avtomobilske znamke množično oglaševale na plakatnih površinah, »kar je bil nedvomno tudi eden izmed razlogov za največji porast oglaševanja na medijih na prostem, in sicer za 76 odstotkov«1. Ta porast je sledil splošnemu razmahu oglaševanja pri nas, leta 1998 se je bruto vrednost celotnega oglaševanja v primerjavi z letom prej povečala kar za 43 odstotkov2 (zadnjih nekaj let pa narašča po ustaljeni letni stopnji 8 odstotkov3). Danes je število vseh velikih oglasnih površin na prostem, ki jih lahko opazimo v naši pokrajinsko zelo pestri državi, še vedno težko opredeljivo, vsakomur, ki sodeluje v prometu, pa je hitro jasno, da jih ni malo. Sama sodim, da jih je odločno preveč.



Javna izpostavitev na prostem velikemu oglasu omogoča potencialni stik z vsakim, ki pač gre mimo njega. Mirno stoji na dodeljenem in plačanem mestu, s svojo barvitostjo, velikostjo, nočno osvetljenostjo ali gibljivostjo pa računa, da bo povzročil dovolj močan dražljaj, ki bo mimoidočemu, če bo ta le v dovolj ugodnem stanju, uspešno predal svoje sporočilo, denimo ustvaril željo, ga motiviral k predlagani akciji ali pa vsaj opomnil, da sporočena vsebina obstaja.Plakatni ponudniki kot glavno prednost takšnega načina oglaševanja izpostavljajo njegovo ceno glede na doseg, ki ga medij prinaša, saj je tedenski najem stotih panojev znotraj vnaprej določenih mrež ponudnika na primer primerljiv s ceno enkratnega najema celostranskega oglasa v enem od vodilnih slovenskih dnevnih časopisov. Kot pravi novejši ponudnik rdečeokvirjenih gigantov Epamedia, oglasna akcija »na dvesto enakomerno razporejenih plakatih že v enem tednu doseže milijon prebivalcev Slovenije«4. Te statistike so na globalni ravni še strahotnejše, saj drugi največji tovrstni ponudnik na svetu, globalna korporacija JCDecaux, ki ima v lasti tudi slovenskega monopolista Europlakat, z vsemi svojimi zunanjimi oglasnimi površinami v 3500 svetovnih mestih na dan nagovarja 175 milijonov ljudi5.

V prid razmahu tega orjaškega medija pa govorijo tudi splošne spremembe navad in življenjskih stilov ljudi, ki glede na rezultate množičnih raziskav danes veliko svojega časa preživijo na cesti; tiste, ki na dan prepotujejo več kot 50 kilometrov, tržni raziskovalci označujejo celo kot superpotnike. Vse večja stiska s časom, ki je prav tako značilnost v turbokapitalizmu živečega homo sapiensa, pomeni tudi manj časa za iskanje informacij in tako se, predvsem tržnikom seveda, zdi obcestni oglas kot medij, ki ti takole “spotoma ponudi rešitev”, kot nalašč za drveče sodobno stanje.

Danes je takšna dejavnost zelo donosen posel, saj gre pravzaprav za iz niča ustvarjen dobiček. Tovrstna aktivnost se vsekakor izplača tako lastniku zemljišča, občini kot prejemniku taks, ponudniku plakatnih mest, najbrž pa tudi oglaševalcu, čeprav je neposredna učinkovitost tega medija težje preverljiva. Kaj na vse to porečemo mimoidoči, ki smo primorani zreti v te pozornosti željne velikane, seveda nikogar od vpletenih ne zanima, vsaj dokler je pravica o svobodi komuniciranja blagovnih znamk, podjetij ali korporacij in vsebin zasebnega pomena videti enaka pravici o svobodi komuniciranja fizičnih oseb in vsebin javnega pomena, kar vpleteni v proces oglaševanja pri nas s pridom izkoriščajo. Seveda povsod ni tako in marsikatere ozaveščene vlade tega sveta močno omejujejo korporacijske pravice do javnega oglaševanja velikih plakatov, da ti ne posegajo v naravni in javni humani prostor.

1 - Irena Setinšek; Sprehod skozi zgodovino oglaševanja v Sloveniji; Večer 20. februar 2003
2 – ibid.
3 - Irena Setinšek; Oglaševalsko leto 2006 v znamenju telekomunikacij, trgovcev in spletnega oglaševanja; MM Marketing magazin, januar 2007
4 – Oglasno sporočilo Epamedia; Večji, kot ste mislili, lepši kot ste pričakovali; Delo, Sobotna priloga, 6. oktober 2007
5 - http://www.jcdecaux.co.uk/aboutjcdecaux/

Emina Djukić je absolventka vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V diplomski nalogi se ukvarja s fenomenom obcestnih plakatov in znotraj nje opravlja javnomnenjsko anketo, ki ji bo pri delu v pomoč: http://anketa2.fdvinfo.net/jumbo/.