Srečno, zdravo!

Našim bralcem in naključnim obiskovalcem želimo lepe praznične dni in veliko uspehov v prihajajočem letu.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste v letu 2007 s članki in komentarji prispevali k rasti in razvoju Dmagazina.

Uredništvo



Avtorica voščilnice je ilustratorka Maša Kozjek.
Maša Kozjek je diplomirala kot oblikovalka vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kot svobodna ustvarjalka na področju kulture se ukvarja z oblikovanjem in ilustracijo. Za svoje knjižne ilustracije je prejela nagrado Zlata ptica.

Odprto pismo ministru za javno upravo RS

Spoštovani gospod minister Gregor Virant!

Odzivam se na vaše izjave, ki ste jih podali medijem kot odziv na stališče stroke pri vzpostavitvi nove grafične podobe državnih organov RS (prispevek si lahko ogledate na spletni strani 24ur.com).

Citiram vas po spominu: »Manj mi je pomembno, koliko so všeč znanstvenikom s področja oblikovanja. Pomembno mi je, da je podoba rešitve všeč zaposlenim uporabnikom naših storitev.«

Izobraževanje je eden od vidikov, ki lahko izrazito prispeva k ozaveščanju razumevanja pomena vizualne kulture v moderni družbi in k vzpostavljanju odgovornega dialoga med naročniki, oblikovalci in prejemniki vizualnih sporočil. Ne gre za znanost, gre za odgovornost do državljana, volilca in davkoplačevalca. Prav tistega, ki ga v svojih javnih nastopih tako branite, z dejanji pa ne priznavate in ga podcenjujete. Tovrstno ignoriranje strokovne javnosti je vse pogostejša praksa v delovanju državnih institucij.

Rad bi poudaril dejstvo, ki je v tem okviru zelo pomembno – da je treba umetniško ustvarjanje ločevati od ustvarjanja vizualnih komunikacijskih sporočil. Če za prvo velja, da avtorji uživajo skoraj popolno ustvarjalno svobodo, pa snovalci vizualnih sporočil niso brez širše odgovornosti. Prav ta širša odgovornost pa predstavlja področje razprave o odgovornosti grafičnega oblikovalca kot posameznika in kot avtorja ter zastopnika stroke.

S svojo odločitvijo, da poenotite podobo komunikacijske dokumentacije državnih organov, ste verjetno želeli vplivati na javno mnenje državljanov Republike Slovenije. Vaš najlepši namen je žal prav zaradi nepoznavanja pomena vizualnega nagovora in sestave neustrezne komisije ter pripravljalcev razpisa končal kot neuspeh. Zgodilo se je, da je komisija zaradi nepoznavanja moči in pomena vizualnega nagovora kot dobro prepoznala žal vse tisto, kar je slabo. Od vas osebno ne pričakujem tovrstnega znanja, pričakujem pa spoštovanje znanja drugih in njihovega upoštevanja predvsem sedaj, ko ste na zmote opozorjeni. Vsi predlogi stroke so dobronamerni.

Tako se je zgodilo, da ima predstavljena rešitev v izvedbi nejasno hierarhičnost institucij, neustrezne črkovne družine, pomanjkljiva medsebojna razmerja posameznih grafičnih elementov… Poleg formalnopravnih kriterijev se pri presoji oblikovalskih rešitev vrednotijo tudi lastnosti, ki ustrezajo kreativnim izhodiščem in avtorskim pravicam. Naj navedem samo nekatere: sodobnost likovnega izraza, jasnost in enopomenskost sporočila, aplikativnost, primernost uporabe znotraj različnih medijev, kontekst uporabe, upoštevanje zahtevanih kriterijev, upoštevanje vsebinskih in tehničnih parametrov...Pri oblikovalskem kreativnem delu se prav zaradi nezaželenih interpretacij ocenjujejo: izvirnost, razumljivost, jasnost podanega predloga in čitljivost, skladnost s sodobnimi (oblikovalskimi) trendi, skladnost s celostno grafično podobo, če ta obstaja, in skladnost videza v vseh zahtevanih aplikacijah ter morebitne dodatne nezahtevane rešitve. Izviren je predlog, ki ne spominja na podobne, že videne grafične rešitve. Prav tako se od oblikovalske rešitve pričakujejo razumljivost, jasnost podanega predloga, čitljivost, sodobnost izraza, ki je namenjen najširši javnosti, aktualnost rešitve.

Zato ne razumem kriterijev: sveže, enostavno in simpatično, po katerih ste izbrali predstavljeno kot najustreznejši nagovor uporabnika. Vsi trije sinonimi so resnično sveži kot kriteriji, podcenjujoče enostavni in kot ljuba preprostost simpatični.

S stališča strokovne presoje ne drži, da »celostna grafična podoba organov državne uprave s svojo aktualno in sodobno likovno zasnovo, kompozicijsko in barvno usklajenostjo zagotavlja vizualno prepoznavnost posameznih organov državne uprave, hkrati pa s svojo vsebinsko sporočilnostjo (razpoznavni simboli) zagotavlja prepoznavnost področja dela organa državne uprave«. Drži samo to, da ste si želeli, da bi bilo tako.

Zgodilo se je, da je izbrana rešitev odraz nejasnih izhodišč in poenostavljenega razmišljanja, kaj naj »podoba« državnih institucij sporoča. Ne želim, da predstavniku tuje države ali Slovencu ob poslovnem srečanju ponudite vizitko s kalčkom, rožico ali žarnico. Ne želim zato, ker boste s tem osmešili sebe in mene, ki na to nimam vpliva, moram pa vse to plačati. Prav tako tudi menim, da ni zamujena nobena priložnost, da se te stvari uredijo. Vsak dan je nova priložnost. In v Sloveniji veliko ljudi z znanjem čaka na svojo priložnost. Morda je zamujena samo vaša priložnost, da to uredite.

Vloga vizualnega komuniciranja je v današnjem času najpomembnejša oblika komuniciranja. Ker pove več kot besede. Oblikovanje vizualnih sporočil za uporabo v javnem demokratičnem komunikacijskem prostoru je namenjeno več javnostim, med katerimi je tudi najširša javnost. Prav tako je znan njen naročnik – država prek vašega ministrstva za javno upravo. Zato njen cilj ni samo informiranje, obveščanje, ampak tudi vplivanje na percepcijo posredovanih stališč. Če simboli vzbujajo posmeh, ta ni namenjen zgolj simbolom kot takim, temveč instituciji v celoti, ki jih je sprejela. In to zame kot državljana ni sprejemljivo. Zato želim, da bi to uvideli tudi vi. Zato, ker so vaše delo in institucije, ki jih zastopate, preveč resni, da bi bilo prepuščeni naivnemu oblikovalskemu koketiranju.

V jeziku oblikovalske stroke pa citiram oblikovalko mag. Majo Gspan: »Vizualna identifikacija z dosledno izpeljavo likovnih struktur prvin sistemsko zasnovane grafične podobe odločilno vpliva na enotno dojemanje in s tem krepitev identitetne stabilnosti. CGP predstavlja teoretsko utemeljeno metodo na področju vizualnih komunikacij, s katerimi država komunicira z javnostmi in jih ustrezno informira o ciljih, standardih in vrednotah skozi enotno prepoznavno likovno percepcijo.« Zato ugotavljam, da je grafična podoba državnih organov pomemben državotvoren akt.

In ker vem (in upam, da vedno bolj tudi vi), da podoba ni narejena zato, da bi bilo lepše uradnikom, ko bi se pri svojem delu srečevali s papirji, okrašenimi z infantilno ilustracijo, temveč državljanom, je pri njenem snovanju to treba tudi upoštevati. Če gre soditi po vaši izjavi na televiziji, vse kaže, da je bila komisiji pomembna všečnost rešitve zaposlenim na ministrstvih. Nevšečnost nam državljanom pa vam v demokratskem dialogu sporočamo prav te dni. In naše mnenje šteje in na vas je, da ga upoštevate, ker smo v tem primeru mi, državljani, davkoplačevalci naročnik in vi izvajalec.

Morda je sedaj trenutek za postavitev filtra birokratskemu okusu in vzpostavitev nadzora nad predstavljanjem Slovenije. Morda je sedaj trenutek za vzpostavitev nadzora tistih služb, kjer, kot pravite, prihaja do množice nekontroliranih razpisov in pogodb. In kjer se »pasejo« mnogi (po izboru uradnikov kot pri tem razpisu) na davkoplačevalskem denarju.

Vaš podcenjevalni ton razumem kot vašo nemoč. Ne bom komentiral vaših obsojajočih besed o paši in »znanstvenikih«, prav tako ne sodb o generacijah, ki so končale slovenske izobraževalne institucije. Samo na oddelku za oblikovanje slovenske Akademije za likovno umetnost jih je diplomiralo več sto. Čeprav je nabor vabljenih agencij prvovrstno politično vprašanje in odgovor poznate sami, se v tem trenutku v to ne poglabljam. Ni naključij. In prav tako so preveč enostavne vaše utemeljitve, da se oblikovalci oglašamo zato, ker nismo bili poleg. Oblikovalci, ki se oglašamo, smo zgolj stroka, ki deluje etično v skupno dobro. In tako smo slaba vest vašim političnim odločitvam, saj jim postavljamo ogledalo.

mag. Sašo Urukalo
V Ljubljani, 15. december 2007

Komedija zmešnjav kot vizualni nagovor države Slovenije

mag. Sašo Urukalo

O novi vizualni prepoznavnosti posameznih organov državne uprave

Malo je znano, da sta Gregor Virant, minister za javno upravo, in Roman Rep, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, 12. oktobra 2007 predala v postopek obravnave vladna gradiva z naslovom Celostna grafična podoba organov državne uprave, Predlog celostne grafične podobe organov državne uprave.



V obrazložitvi svojega izbora navajata naslednjo utemeljitev:

»Celostna grafična podoba organov državne uprave s svojo aktualno in sodobno likovno zasnovo, kompozicijsko in barvno usklajenostjo zagotavlja vizualno prepoznavnost posameznih organov državne uprave, hkrati pa s svojo vsebinsko sporočilnostjo (razpoznavni simboli) zagotavlja prepoznavnost področja dela organa državne uprave. Posebna prednost pričujoče celostne grafične podobe organov državne uprave je v njeni enovitosti na eni in v ohranjanju individualnosti organov na drugi stani.«

Čeprav je moj komentar namenjen predvsem zgornji trditvi, pa pri tem ne morem mimo širšega konteksta komedije zmešnjav, ki smo ji priča v zadnjem času (I feel Slovenia, znak predsedovanja Svetu EU in CGP organov državne uprave RS, grafična podoba DURS...), v katerega so vključene tudi multimedijske tehnologije, oblikovalsko znanje in izobraževanje.Multimedijske tehnologije, ki so omogočile demokratičnost komuniciranja, so vplivale tudi na spremembo poklica oblikovalca. V oblikovalčevo delo so vnesle možnost preseganja marsikatere do sedaj prisotne danosti. Obenem pa je ta demokratičnost radikalno spremenila razumevanje, kdo je lahko oblikovalec in kaj je oblikovanje. Če se oblikovalsko znanje na eni strani nadgrajuje in specializira, pa tehnologija na drugi strani omogoča, da v ta prostor vstopajo tudi številni (ne)poznavalci tehnologij in komunikacij brez potrebnega specifičnega oblikovalskega znanja, njihovi merili pa sta lastna všečnost in samovšečnost.

Četudi tega ni nihče načrtno predvidel, je sodobna tehnologija ponudila aplikacije, ki vsakomur omogočajo, da oblikuje. Oblikovanje vizualnih komunikacij, ki je do pred kratkim predstavljalo ekskluzivno znanje, se je z razširjenostjo programske opreme spremenilo v del splošne izobrazbe. Seveda pa to ne pomeni, da poklic grafičnega oblikovalca izumira, ampak poudarja, da se njegova zahtevnost veča, saj zahteva multidisciplinarno znanje, ki ga samo tehnologija ne daje. To dokazuje množica »oblikovanih« vizualnih sporočil, ki pa ne dosegajo oblikovalskih standardov.

Ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za kulturo bosta morali v sodelovanju s strokovnimi institucijami prepoznati nove razmere, ki kažejo skorajda razpad sistema, in prevzeti vlogo tistega, ki bo ustvarjalce, naročnike in uporabnike vizualnih sporočil seznanil z zahtevami, ki jih omogoča oblikovanje vizualnih sporočil danes. Odgovornega oblikovanja ni brez odgovornega naročnika in uporabnika.

Če se prištevam med povprečne oblikovalce z nekaj dobrimi trenutki in občasnimi vrhunskimi rešitvami, vem, da je v Sloveniji dovolj usposobljenih kadrov vseh komunikacijskih strok, ki bi z veseljem in ponosom vzeli za svojo skupno nalogo tako predstavitev predsedovanja EU, promocijo države kot nov CGP državne uprave. Ker pa se v vsaki še tako slabi stvari skriva priložnost, je v tem primeru napočil trenutek za pobudo, da se v državi Sloveniji ustanovi ministrstvo za oblikovanje, kot že deluje v nekaterih članicah EU.

O rešitvi, ki jo je Virant izbral kot najprimernejšo, pa menim: ponovno zamujena priložnost, da namesto glavnika, ki ga minister Virant vidi kot knežji kamen, namesto sodov za nafto, ki naj bi bili cekini, namesto »enega jabolka na dan, ki prežene dohtarja stran«, kot znaka ministrstva za kmetijstvo ipd. predlagam, da urad za komunikacijo začne delovati v skladu s svojim imenom, ne pa kot urad za informiranje, za kar se znova razglaša. Če je komunikacija dvosmeren proces, je informiranje enosmeren.



Tokrat sestava komisije, ki je presojala ustreznost, ni znana. Morda so jo sestavljali vrhunski strokovnjaki kakor pri izboru znaka za predsedovanje EU. Znova ugotavljam, da ima lahko vsakdo oseben okus, dokler je v domeni njegove zasebnosti. Tokrat pa gre za odločitev, ki je umeščena v naš skupnen demokratični prostor. Zato imam pravico povedati, da so odločitve napačne. V ospredju ni moj okus proti njihovemu, temveč si nasproti stojita moje znanje proti njihovemu znanju. In zato menim, da takšna komisija potrebuje opomin. Sicer bodo njeni člani postali večni in vsemogoči razsodniki. Rešitve, ki jih izbirajo, so primerljive s turbofolkom. Res je, tudi ta ima ciljno skupino, prinaša denar in obstaja.

Zavedam se, da se je marsikateremu med oblikovalci težko konfrontirati in radikalizirati svoja stališča proti avtoritetam, ki so zaslužne za marsikaj dobrega v slovenskem oblikovanju. Žal so tokrat padli na izpitu prav oni. In tak opomin jim mora dati stroka.

V dokumentu, ki je poslan v potrditev v parlament, minister Virant v peti točki pod Presoja učinkov in usklajenost vladnega gradiva izjavlja:

»Izjavljam, da gradivo nima nikakršnih učinkov na področjih iz tretje alineje tretjega odstavka 8. člena Poslovnika Vlade RS, oziroma da ima zanemarljive finančne učinke (pod 40 000 € v tekočem in naslednjih treh letih).«

Verjamem, da ima gradivo zanemarljiv finančni učinek na Republiko Slovenijo, obenem pa verjamem oziroma vem, da ima nezanemarljiv učinek na osebni proračun na nejavnem razpisu izbranega avtorja.



Da pa gradivo ne bo imelo nikakršnih učinkov, je privlečeno za lase, saj jih že ima. Ko bo zaživelo v vsej svoji prvošolski gloriji, se prepletlo s sloganom I feel Slovenia in se nadredilo »znaku žabe oziroma pljunka« (glej Mladino, Nesrečnih trinajst, 7. 12. 2007), bo naše oblikovanje državnih simbolov doseglo svojo najnižjo točko in samosvojo samopromocijo sveta norosti in bolečine.

Sašo Urukalo je diplomiral na Pedagoški akademiji in na Pedagoški fakulteti, na oddelku likovna umetnost. Na ALUO v Ljubljani, smer vizualne komunikacije, je magistriral leta 2006. Deluje na področju grafičnega oblikovanja, opreme prostorov in scenografije.

Evropska oblikovno semantična genetika

Ranko Novak

Za potrebe promocije Slovenije v EU je lipov list postal hrastov

Danes, 1. decembra 2007, smo od vlade Republike Slovenije izvedeli, kaj nas vsaj za prihodnjih šest mesecev predsedovanja Evropski uniji konstituira v simbolnem smislu pripadnosti skozi znak predsedovanja Slovenije. Če pustimo ob strani abotno razlago naravnih elementov kot simbolne prednosti Slovenije v nasprotju s Fidžijem (ki nima vetra, ognja, zemlje in zraka !?) se lahko sprašujemo o elementih identitete Slovenije, ki naj bi jo kazala Evropi. Slabe povezave verbalnega in likovnega, govore o tem, da je naročnik, torej vlada RS, že v tretje dokazal – če gre soditi po trirogem srcu, simbolu Slovenije, pravokotniku (sic!), ki naj bi predstavljal znamko Slovenije (I feel Slovenija), in končno v tretje s smrkljem, kot ga je poimenoval starejši kolega – da absolutno ne razume nekaterih osnovnih pojmov, kot so simbol, semantika, likovnost in ne nazadnje komunikacija. Prenekateri avtorji, pisec med njimi, organizacije Fundacija Brumen, DOS in ADCL ter mediji so ugotavljali nesporno nizko raven kakovosti, zlasti spričo dosežkov grafičnega oblikovanja na Slovenskem. Ugotavljali smo, da je bil razpis neprofesionalno pripravljen, žirija nekompetentna, rezultat politično forsiran (slogan je bil javno predstavljen pred zaključkom natečaja – na kapi na glavi glave vlade); taisti slogan je osnova druge vizualne katastrofe (za katero je tiskovni predstavnik ministrstva na predstavitvi povedal, da je pravokotnik), za katero smo ugotovili, da je izšla iz “pristopne delavnice” na podlagi neposrednega naročila. Žal je ta zadnji dosežek nastal na podlagi razpisa z relativno zadostnim rokom izdelave projekta brez sicer denarnega nadomestila glede na težo pomebnosti naloge (glej hvalospeve o identifikaciji nacije), a s profesionalno žirijo, vsaj glede statusa. Komisijo so sestavljali štirje predstavniki vladnega urada za informiranje in pet predstavnikov stroke, Boris Podrecca, profesor arhitekture na Univerzi v Stuttgartu, Boštjan Botas Kenda (Studiobotas), docent na Fakulteti za arhitekturo UL, dr. Zlatko Jančič, izredni profesor (UL FDV), dr. Stane Bernik, redni profesor (UL ALU/O) in Janez Bogataj, redni profesor (UL FF).

Bojda je komisija izjavila, da je izbrala najboljše, kar se je dalo. In se je pod to podpisala. Robert Kuhar, avtor prvonagrajenega dela, je naredil znak po svojih najboljših močeh. Bolje ne zna. Problem je v tem, da je komisija povedala, da je to najboljši znak na natečaju za predsedovanje Slovenije Europski uniji leta 2008. Nikoli ni avtor izbranega dela kriv za kakovostno raven dela, nagrajenega na natečaju. Za to je kriva žirija. Bi pa žirija objavila, da je nabor pod ravnijo doseženega na tem področju in zato ne bo podelila nagrade. In bi se pod to podpisala. S tem bi rešila čast predvsem kritiškega in teoretičnega dela stroke. Stroke, ki je v zadnjem času dala kar kakovostne rezultate na tem področju. Če se samo spomnimo srečanja Bush-Putin ali 10. obletnice Slovenije.



Danes so objavili po radiu, da je Prešernovo nagrado, prvič v zgodovini podeljevanja te nagrade, dobil oblikovalec Miljenko Licul. Kakšna koincidenca, da se država, ki podeljuje najvišje kulturno priznanje oblikovalcu, promovira z oblikovnim zmazkom, in to razglaša kot dosežek idntitetnega nivoja na ravni nacije. Miljenko Licul skoraj zagotovo ne bi dobil velike prešernovke, če bi jo podeljevala ta žirija.

Dve stvari sta v tolažbo. Vsa zadeva bo trajala šest mesecev in kljub takšnim rezultatom, ki so sicer javni in zavajajo laično občinstvo, obstaja plejada kakovostnih grafičnih oblikovalcev, etnologov, arhitektov, komunikologov in strokovnjakov za trženje, za katere ti člani žirije nisi slišali.

Ranko Novak je grafični oblikovalec in redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Celostna podoba predsedovanja Slovenije Evropski uniji 2008

Robert Ilovar

Vlada je konec leta 2005 razpisala vabljeni natečaj za koncept celostne podobe predsedovanja Slovenije Evropski uniji v letu 2008. Nanj je bilo povabljenih 15 agencij, studiev in posameznikov s področja oblikovanja. Komisijo so sestavljali štirje predstavniki vladnega urada za informiranje in pet predstavnikov stroke: Boris Podrecca, Boštjan Botas Kenda (Studiobotas), Zlatko Jančič (UL FDV), Stane Bernik (UL ALU/O) in Janez Bogataj (UL FF). Komisija je izbrala rešitev, ki jo je vlada ob odprtju kongresnega centra na Brdu danes javno predstavila.

Ponovno: kaj je znak, kaj logotip in kaj celostna podoba
Novinarji so danes, v soboto, 1. decembra 2007, objavili novico, da imamo logotip slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Novica je bila podkrepljena s sliko znaka. Še enkrat, logotip je besedni znak – ime, oblikovano iz črk (na primer Coca-Cola). Razlika med termini je jasno zapisana, nazadnje v knjigi Tanje Berčon Potić in Barbare Predan Nazaj k oblikovanju: Antološki pregled teorije oblikovanja v slovenskem prostoru.

Celostna podoba je enotna pojavnost vseh vidnih sporočil neke organizacije ali dogodka. Bila je predmet natečaja, torej pričakujemo, da se kot enotna rešitev predstavi javnosti.



Konsistentnost celostne podobe
Ker je bila predmet razpisa celostna podoba predsedovanja, poglejmo najprej enotnost sporočil in njihovih elementov. Celostna podoba je koncept, ki je poznan od začetka 20. stoletja, ko je oblikovalec in arhitekt Peter Behrens skušal poenotiti vidno pojavnost nemškega AEG s premišljenimi povezavami med arhitekturo, izdelki in vidnimi sporočili. Ne glede na to, kako so v zgodovini in v različnih strokah poimenovali sorodne koncepte (enotna likovna govorica, hišni slog, celostna podoba, integrirano tržno komuniciranje, tržna znamka), težijo k istemu cilju – h koherentni in konsistentni pojavnosti.Vsi v nadaljevanju prikazani elementi celostne podobe in primeri vidnih sporočil se nahajajo na spletni strani predsedovanja, torej na enem samem mestu. Ne glede na to, da je stran začasna in da s prvim januarjem 2008 starta prava, jo jemljemo kot dejstvo. Zato, ker je bila predstavljena domači javnosti, ta pa ni nič manj pomembna kakor tuji novinarji.



Enotna pojavnost? Zaenkrat se jo dosega tako, da – tam, kjer pač lahko – avtorji sporočil aplicirajo znak predsedovanja. Priznani nemški oblikovalec Erik Spiekermann je nekoč dejal:

"Kako lahko en sam znak definira podjetje, znamko ali dogodek? Kaj se zgodi, ko odprete knjigo in ni znaka na vseh stotih straneh? Ali bodo vsaka vrata na stavbi označena z njim? Ko pogledate katero koli sporočilo neke organizacije in lahko poveste, od koga je, potem imate uspešno celostno podobo."

Osnovne barve, ki se pojavljajo na vseh materialih, so vsota barv slovenske in evropske zastave. Črkovna vrsta, iz katere je tvorjen logotip, je Gill sans, splošni rabi je namenjena verdana. Drugi elementi, bordure pri izpostavljenem besedilu, puščice, "krasitveni" elementi, ki se pojavljajo v nogi spletne strani in za ločnico med levim menijem, pa so med seboj popolnoma različni. Različni sta celo vrsti puščic, ki se (prepogosto) pojavljata na spletni strani. Ena je geometrijsko formirana iz dvojnega trikotnika (v informacijski grafiki poznana kot fast forward), druga pa je izpeljana iz organske linije znaka. Ker v samem konceptu manjkajo možnosti za izpeljavo, se to pozna pri naslovnici Prve pomoči za novinarje, kjer si avtorji izposojajo tujo zgodbo, v tem primeru nevladne humanitarne organizacije. Mimogrede, brošuro za novinarje je naredila agencija Nuit, bolj znana po sloganu I feel Slovenia.

Primer trenutno predsedujoče članice Portugalske jasno nakazuje koherentnost sporočil in variacije, izpeljane iz osnovnega, domišljenega in trdnega koncepta.



Prednosti
Prednost skrbno načrtovane celostne podobe je enotnost koncepta, ki doda k razpoznavnosti, izrazni jasnosti in olajša dileme ter prihrani stroške pri kasnejših izpeljavah. Te enotnosti koncepta pa predstavljena celostna podoba žal nima. Zato poskusimo razbrati prednosti v njenem edinem elementu, ki ga vlada zunaj konteksta prikazuje javnosti – znaku. Nedvomno vsebuje znak dve pomembni kvaliteti.Prva je iskrenost. Znak je iskren do Slovenije, do pojavnosti države, vlade in ministrstev. Ne odstopa od drugih oblikovalskih dosežkov na tem nivoju, ne trudi se biti bolj urban, kot je sestava slovenskega parlamenta. S tem, ko se v likovnem smislu spogleduje s clip-arti iz Worda ali CorelDrawa iz 90. let, nazorno sporoča datum rojstva naše države. Tako je bolj kot s katerim koli motivom, ki ga znak vsebuje, nakazana navezava na tradicijo. S preprosto, neformalno, celo ruralno likovno govorico. Iskreno, Slovenija je provinca Evrope. Priznajmo si, nimamo renesanse, Louvra, Brandenburških vrat in milijonskih mest. Sedaj bo pol leta vladala vas. Vprašanje je le, zakaj potem z novozgrajenim kongresnim centrom z rdečim mahagonijem in "dragimi" stoli na Brdu sporočati nekaj drugega?Druga kvaliteta znaka je humoren vložek, ki je znan pri kakovostnih oblikovalskih delih (nekatera najdete v tej knigi) . Ilustracija koitusa, ki prikazuje odnos Evrope do Slovenije, je največji presežek izbranega dela, hkrati pa kaže na pogumno odločitev komisije.



Neznanska domišljija postracionalizacije
Celostna grafična podoba je priložnost, da se Slovenija predstavi kot:
- mlada,
- demokratična,
- urejena,
- moderna,
- odprta,
- tehnološko in gospodarsko razvita evropska država,
- ima jasno oblikovana stališča do aktualnih vprašanj evropske in svetovne politike,
- lahko z znanjem in izkušnjami sodeluje pri reševanju najtežjih vprašanj,
- se je pripravljena spopasti z največjimi izzivi,
- lahko prevzema in izvršuje najodgovornejše naloge na mednarodnem prizorišču.
(vir: Natečajno gradivo)

Znak naj bi izhajal iz izrazito sodobne, v prihodnost zazrte interpretacije slovenske kulturno-zgodovinske dediščine kot osrednjega povezovalnega in identifikacijskega elementa slovenskega naroda nekoč in danes, ki živi na stičišču različnih kultur, jezikov in poti ter je vpet v evropsko izročilo in sodobnost.
(vir: Natečajno gradivo)

Zrak je upodobljen v zračni belini simbola. Spominja na svež in čist slovenski zrak ter simbolizira intelektualni potencial Slovenije, njeno željo in potrebo po izzivih, nenehnem razvoju in napredku. Element zraka ponazarja tradicionalno ekološko naravnanost Slovenije.
(http://www.eu2008.si/)

Zgornji stavek kaže, da ima država lastne državljane za norca. Dobesedno. Prihodnost je zrak? Zrak je belina? Poglejte med črke tega bloga. Vidite zrak? To je naše darilo našim bralcem, nadihajte se ga. Hočete eter? Pristen, slovenski eter? Ponovno kritičen oblikovalski eter? Ne brez razloga. Tako brez občutka napihnjena zgodba presega meje dobrega okusa. Če bi se omenilo samo, da gre za stilizacijo hrastovega lista, ki v sebi združuje tisoč in en simbol slovenske klenosti, bi rekli le, da gre še za en poskus, da se Triglav in še kak simbol zavije v drevesni list.

Vizualizacija pomanjkanja samozavesti
V začetku leta 2006 je bil na spletni strani avtorja objavljen zmagovalen predlog, takrat samo kot znak. Z eno razliko. Izdelek izpred dveh let se od današnjega razlikuje po tem, da prejšnji ni imel "skrite" ruske zastave. Današnji jo ima. Spomnimo se videospota za Slovenijo na CNN, ki so mu na koncu nalepili državni grb. Propagiranje države s tem, da se na vsa sporočila dodaja državne insignije, je milo rečeno banalno. Je pa tudi izredno neumno, če na koncu izpadejo kot insignije neke druge države.

Leta 1907 je AEG najela Behrensa kot umetniškega svetovalca. Stoletje kasneje slovenska vlada tovrstne odgovore pozna sama.