<body>

1. dec. 2012

BIO 23

mag. Luka Stepan
mag. Vasja Urh


Design to describe the problem vs design to find how the problem came to be vs design to try and solve the problem.John Maeda

Dolgoletna razstava Bienale industrijskega oblikovanja (BIO) je od 10. novembra ponovno na ogled na Fužinskem gradu. Dogodek, ki ima zavidljivo tradicijo, si je letos mogoče ogledati v spremenjenem konceptu.

Razstava BIO je v preteklosti promovirala predvsem dobro industrijsko oblikovanje. Dogodek je pripravljal sekreteriat BIO, ki je bil vrsto let del strokovnih združenj (ICSID, ICOGRADA, BEDA). Dela so prijavile izključno nacionalne inštitucije držav udeleženk, z BIO 21 pa je bila omogočena odprta prijava del komurkoli, tako prek pošte kot spleta.

Nov koncept Muzeja za ahitekturo in oblikovanje (MAO), uveden s 23. BIO, v imenu opušča têrmin industrijski in se predstavi kot bienale oblikovanja (BO). Namesto izdelkov industrijske proizvodnje so v večini predstavljeni procesi in konceptualne rešitve. Izbor izdelkov in koncept razstave je namesto odprte prijave prek interneta prvič v zgodovini kuriran. Vloga izbora del na razstavi je bila zaupana nizozemskima kustosinjama Margriet Vollenberg in Margo Konings iz Organisation in design. Projekte je pregledala mednarodna žirija, ki je podelila nagrade BIO.


Komu je BIO namenjen?

Dogodki tako kot uporabni izdelki nastanejo zaradi potreb posameznikov, skupin, trga ... Potreba, ki jo dogodek BIO 23 naslavlja, je informiranje javnosti o procesu izdelave in načrtovanja (dizajna) produktov (tako uporabnih izdelkov kot storitev ...). Dogodek je umeščen v Slovenijo, ki je kljub mednarodni udeležbi na žalost tudi glavni domet prireditve. Iz teh ugotovitev lahko izpeljemo, da BIO skrbi predvsem za ozaveščenost v slovenskem okolju, in sicer strokovne in širše javnosti.

Glede na predstavljeno vsebino in drastično spremembo koncepta se lahko vprašamo, kdo je končni uporabnik dogodka in komu je BIO pravzaprav namenjen?


1. Če so to domači stanovski kolegi (dizajnerska praksa, raziskave in izobraževanje), je nov koncept zanimiv.

Ambicija Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), da želi postaviti svetovno ogledalo slovenski dizajnerski sferi, je lahko samo dobrodošla. S predstavitvijo najnovejših spoznanj na področju dizajna lahko zagotovimo informiranje slovenske stroke in prakse na ravni najuspešnejših svetovnih gospodarstev.

Prvi vtis o BIO 23 je, da je videti kot zanimiva študentska razstava, ki jo je mogoče primerjati z zaključnimi razstavami (graduation show) tujih univerz (RCA London, Eindhoven Academy, Aalto University Helsinki). Prav študentje naj bi biti tisti, ki z notranjo refleksijo postavljajo pod vprašaj eksistenco in vlogo dizajna, načrtovati bi morali vizionarske, futuristične projekte …


[1] DIZAJN ORGANI SLOVENIJE (Dmagazin, 2012), Vasja Urh

Potreba po takšnih dogodkih je bila v Sloveniji vedno velika. V tujini na tem področju delujejo dizajnerski festivali in končne razstave dizajnerskih šol, ki so zato pogosto usklajene in združene. Deloma je to vlogo pred leti želel prevzeti dogodek Mesec oblikovanja (MO), ki pa zaradi nedosledne vizije, finančne stiske in večnega nesodelovanja drugih organov dizajnerske sfere (diagram 1) v Sloveniji na žalost redko postreže s presežki. Zanimive dizajnerske razstave je organiziral tudi Informacijsko-dokumentacijski center za oblikovanje (IDCO) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), a je tovrstna aktivnost ob selitvi v nove prostore precej upadla. IDCO je zaprl vrata leta 2007. Od leta 2006 smo vsako leto priče samoiniciativni razstavi Oko za Oko študentov Oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost (ALUO), na kateri se predstavijo najboljša dela razstave Oddelka za oblikovanje. BIO je bil v Sloveniji tisti dogodek, na katerem je bila kategorija oblikovalske zasnove namenjena projektom, ki niso v serijski proizvodnji in kažejo smernice prihodnosti.

Največji očitek izboru projektov na BIO 23 je celovitost: ali zajema globalni zeitgeist načrtovanja produktov?

Ne moremo mimo dejstva, da jih večina izhaja iz beneluškega okolja (geografska, kulturna specifičnost), ki je bil v zadnjih letih pod velikim vplivom Akademije v Eindhovnu ter z njo povezanih avtoritet. Pogrešali smo (med drugim in ne izključno) denimo dela Yurija Suzukija, ki na preprost in izredno didaktičen način predstavlja sicer neotipljivo področje med zvokom, glasbo in tehnologijo. Z njim vred je bila med drugim razmeroma slabo zastopana struja mrežnih, z elektroniko podprtih produktov, ki narekujejo trende v nadaljnjem razvoju, denimo zabavne elektronike.


Leta 2008 je Museum of Modern Art New York (MOMA) organiziral razstavo Design and the Elastic Mind in v nasprotju z MAO poskrbel za temeljit vpogled v spremembe na področju tehnologije in dizajna, ki se trenutno dogajajo.


2. Če je namenjen širši slovenski javnosti in slovenski industriji, je preuranjen

[2] THE DESIGN LADDER (Danish Design Center, 2003), modified by Vasja Urh

Slovenski problem je predvsem popolno nezavedanje ali pomanjkljivo razumevanje vloge dizajna med potrošniki in gospodarstvom. Slovenski industrijski dizajnerji se še vedno spopadajo s percepcijo dizajna kot stajlinga (diagram 2), ter splošno poznim vključevanjem v razvoj produkta, kot pred 70 leti (prva pobuda BIO).

Na razstavi predstavljeni projekti niso rezultat ustaljenih procesov industrijske proizvodnje. Problematično je, da se industrijskih procesov na BIO (in v Sloveniji) nikoli ni nagrajevalo ali pretirano kazalo. Zaradi skromne integracije dizajn-a, novi procesi in rešitve ‘out of the box’ posledično izpadejo kot umetniška dela. Razstava je na nivoju tujine (Nizozemske, iz katere prihaja, Amerike, Finske, Danske...), žal pa pri naši industriji, ki je naravnana proizvodno, taka razstava ustvari vtis, da je dizajn umetnost, kar je problematično.

 
[3] THE DESIGN MANAGEMENT STAIRCASE MATURITY GRID (Design management Europe), modified by Vasja Urh
 
Pojmovanje dizajna je v Slovenskih podjetjih zelo različno, zato so prisotne ogromne razlike, ne samo v razumevanja njegove vloge, ampak tudi potreb po dizajnu (diagram 3). V večini slovenska podjetja sploh ne vedo, da je to, kar potrebujejo, dizajn.

Zato bi bilo na trenutni razstavi nadvse priporočljivo, če bi se ob novih proizvodnih procesih pojavili tudi industrijski izdelki, pri katerih se nove tehnologije že uporabljajo (denimo Nike Flyknit , Sugru ...), ali pa primere, pri katerih uporabniki izdelke soustvarijo ali sodelujejo pri zbiranju sredstev za njihovo lansiranje na trg (recimo Kickstarter).


“Throughout the history of BIO, industrial design has always been a primary focus, and therefore a special section of the BIO 23 exhibition is dedicated to industrial design products.”

Skozi zgodovino je bil fokus razstave BIO usmerjen na industrijsko oblikovanje. Na razstavi BIO 23 je zato industrijskim izdelkov posvečena ločena sekcija. Problematično je, da so nekateri izdelki na delu razstave industrijskega dizajna pravzaprav zasnove (ključna ločnica v razvoju produkta), drugi med njimi pa enostavno ne dosegajo ravni, ki se pričakuje od tovrstnih izdelkov. Torej: če je to mednarodni jagodni izbor izdelkov za široko potrošnjo kustosinj, potem je nekaj zelo narobe z mednarodno industrijo.


3. Če je nov koncept namenjen tuji javnosti in industriji, je vprašljiv

Ali je vizija novega koncepta postaviti Ljubljano na zemljevid mednarodnih dizjanerskih festivalskih dogodkov, pri čemer bo Ljubljana postala središče balkanske regije? To je dober cilj, a je problematično to, da je Ljubljana preblizu Milanu (mednarodni pohištevni sejem), ima slabo infrastrukturo, omejena finančna sredstva, premajhen trg (2 mio) in premajhno kupno moč ... Ob tem imamo na Balkanu nov Bienalle of Design Istanbul. Istanbul ima 12 milijonov prebivalcev, Turčija v krizi doživlja ekonomsko rast, ima globalni Turkish Airlines ...

Malce nerealno je pričakovati, da bi Bienale oblikovanje Ljubljana v konceptu, kot je bil predstavljen na BIO 23, lahko postal zanimiv mednarodni dogodek.

Razstava je le projekt ‘me too’.



MAO in dogodek BIO sta del okolja, ki nujno potrebuje dizajn politiko. Zgovorno je že dejstvo, da se je BIO v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pravzaprav razvil iz pobude za Dizajn Center Slovenije (DCS).

Dizajn politika (v grobem) deluje na dveh področjih:
- promocija zgodovine dizajna
- ustvarjanje novih spoznanj na področju dizajna

MAO je v preteklih letih ustvaril nekaj presežkov na področju promocije zgodovine dobrega dizajna v Sloveniji. V sodelovanju z Barbaro Predan je nastala razstava Iskra: Non-Aligned design 1946-1990, Miha Klinar je (na pobudo Trima) sprožil projekt Silent revolutions, razstava Niko Kralj, neznani znani oblikovalec je nastala, ko so na MAO prejeli večjo količino materiala družine Kralj ... Vse to lahko s ponosom pripeljemo v katerokoli od svetovnih prestolnic. Ob tem muzej organizira zanimiva predavanja in dogodke o dizajnu in delavnice za najmlajše ...

S svojo aktivnostjo MAO promovira zgodovino oblikovanja v Sloveniji. Kot muzejska inštitucija bi moral predvsem dokumenirati presežke na področju industrijskega dizajna in sorodnih strok fotografije, arhitekture, urbanizma, vidnih sporočil … ne pa se da se kot muzej ukvarja s promocijo novih spoznanj. Ta vloga je namenjena študentom dizajna, univerzam, galerijam, društvom, dizajnerskim festivalom … Zato menimo, da bi bil nov koncept najbolj primeren kot ločena spremljevalna razstava BIO (z ločenim imenom), še bolj idealno pa bi se vključil v že obstoječi dizajnerski festival Mesec oblikovanja.

Razstavam BIO ne uspe privabiti ljudi iz gospodarstva, ki jim je prireditev dejansko namenjena (kar pesti BIO že od same ustanovitve). To je hkrati glavna razlika med tovrstno razstavo (v organizaciji muzeja) in vlogo Dizajn Centra.



Najbrž je rešitev nekje vmes

Potrebujemo razstavo BIO, ki bo hvalila presežke in kritizirala napake naše industrije na globalni ravni. To lahko dosežemo s sistematičnim spremljanjem podobnih dogodkov (in njihovih izborov) po svetu, ki jih razstavimo ob boku domačih dosežkov. Na tak način lahko izenačimo kakovost - nadgradimo presežke in postopoma dvigujemo vlogo dizajna v družbi (diagram 2).

Dizajnerji potrebujejo dizajn razstave, ki prevetrijo dizajn sfero in opominjajo na spreminjajočo vlogo in vpetost dizajna v širši kontekst okolja, v katerem deluje, medtem ko bi klasični koncept BIO potrebovali predvsem za mobilizacijo javnosti.

Nezanimanje pesti razstavo BIO že od same ustanovitve - s tem pa je želja po ustanovitvi Dizajn Centra še toliko bolj utemeljena.

Oznake: