Dizajn integracija
mag. Vasja Urh
V zadnjih nekaj letih se v Sloveniji ponovno veliko govori o dizajnu in vplivu na gospodarski, socialni in kulturni razvoj države.
Osemnajstega oktobra bo v Sloveniji potekal dogodek Embedded Design: Future Scenarios and The Finnish Experience, na katerem bodo finski strokovnjaki predstavili oblikovanje v širšem kontekstu. Med govorci bo tudi Bryan Boyer, ki dela za organizacijo SITRA (finski sklad za inovativnost), v kateri skrbi za projekt Helsinki Design Lab (HDL).
Začetki HDL segajo v leto 1968, ko je skupina študentov oblikovanja, strojništva in arhitekture organizirala konferenco z naslovom Industrial, Environmental and Product Design Conference. Med predavatelji so bili med drugim Victor Papanek, Buckminster Fuller, Kaj Frank, Antti Nurmesniemi ... Dogodek je imel velik vpliv na razvoj Finske in integracijo industrijskega oblikovanja v izobraževanje ter gospodarstvo. V pismu organizatorjev, naslovljenem na Finnish National Fund for Research & Development (zdaj SITRA), lahko razberemo takratno stanje na Finskem in vizijo skupine ter najdemo povezavo med takratnim in zdajšnjim stanjem v Sloveniji (kjer oblikovalci žal še vedno prepričujejo podjetja in vlado, da je dizajn ključen za razvoj države).
The current type of Finnish product design training is generally known in Western countries as industrial arts education. It is now giving way everywhere to so-called industrial design education, which is aimed at meeting the needs of modern industry. In the most developed industrial countries, it can be clearly seen that product design using modern methods will play an absolutely decisive role, both in terms of the demands of the economy and the general welfare.
...
In Sweden and elsewhere, there are already economic discussions about the necessity for a developed country to have an innovation economy. This is based on the notion that organized manufacturing of product ideas should be linked to rapid technical and financial studies. These in turn lay a foundation for bringing products that are deemed suitable through the design process into production and onto the market without delay. This kind of innovation is associated closely with product design, particularly in terms of new product ideas and product redesign ideas, and of course in terms of actual design.
Integracija dizajna ni mogoča čez noč.
Države so sestavljene iz posameznikov. Če se o dizajnu in inovacijah ne
govori v osnovni ter srednji šoli, je o njih težko govoriti na univerzi in še
teže v službi. Če ni dobrega izdelka, je težko govoriti o znamki in še teže o
storitvah. Z večjo integracijo dizajna se veča vpliv na prihodek in posledično
na blagostanje celotne družbe in države. Danes je na Finskem inovativni dizajn
integriran v njen DNA. Vendar se to ni
zgodilo čez noč.
Naftni krizi v sedemdesetih je sledil gospodarski boom, temu pa bančna kriza v devetdesetih. Leta 2000 so na Finskem izoblikovali politiko dizajna, ki so jo poimenovali Design 2005!, v njej pa so si zastavili vizijo sistema finskega dizajna v letu 2005. Politika in reforme iz konca devetdesetih, so Finsko naredile konkurenčno in v globalni bančni krizi leta 2008 se je prav zaradi izkušenj iz devetdesetih hitro pobrala.
Brez dvoma se danes v Sloveniji prav zaradi trenutne finančne krize in iniciativ EU, kot je Innovation Union, na področju dizajna znova veliko govori. Storitveno oblikovanje (service design), kreativne industrije (creative industries), dizajnersko razmišljanje (design thinking), od zibke do zibke (cradle to cradle), soustvarjanje (co-creation) so v letu 2012 zapozneli odzivi Slovenije na dogajanje v svetu.
Podjetja, ki so danes proizvodno naravnana,
prodajajo pasivne izdelke za množični trg, zato na trgu znamk najdejo zgolj tiste
kupce, ki iščejo najnižjo ceno. Če je vzdušje v podjetjih na ravni zahodne
Evrope sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je zelo težko govoriti o
oblikovanju storitev, kreaciji izkušenj, soustvarjanju in rešitvah, prilagojenih
uporabnikom (user driven) – ni namreč podlage. Ni lastnih raziskav trga, ni
raziskav o dizajnu, ni sredstev, ni izobraževalnih programov, ni kadra. In kar
je najpomembneje, ni strategije, ki bi vse to povezala. Prav strategija je
osnova za znamčno/tržno naravnana podjetja, v katerih znamka ni le logotip na
izdelku. Če je dizajn v proizvodno naravnanih podjetjih reševal težave proizvodnje
(inovacija oblike, forme, materiala, tehnologije ...), je dizajn v podjetjih, v
katerih je v središču znamka, voden s trga in se osredotoča na uporabnika/kupca
(user-centered), dizajner pa rešuje nove probleme (inovacija strategije,
storitve, izkušnje ...). V soustvarjalni fazi je med organizacijo in kupci
spletena vez (storitev, internet, Twitter, Facebook), kupci soustvarjajo izdelek, dizajner pa namesto načrtovanja
opravlja strateško delo, vodenje, menedžment, kuratorstvo ...
Pine in Gilmore zagovarjata evolucijo razvoja
ekonomskih vrednot, kjer s procesom prilagajanja za uporabnika/kupca ustvarimo
dodano vrednost. Ko se je leta 1991 v Ljubljani odvil mednarodni kongres ICSID
in je bil organiziran program Z dizajnom v višji cenovni razred, se je
izkazalo, da je bila ideja prezahtevna za politiko in gospodarstvo. Deset let
po tistem so nekatera podjetja pripravljena narediti tak korak, a stvari so se
v tem času precej spremenile.
Kako Finska z oblikovalci rešuje široke sistemske težave in kako je dizajn vključen v Finski vsakdan ter način razmišljanja, lahko poslušate na predavanju, ki bo potekalo 18. oktobra na Gospodarskem razstavišču. Upam, da sem v tem kratkem prispevku uspel orisati evolucijo integracije dizajna na Finskem in da bo v tem kontekstu vsebina na predavanju dobila svoje mesto in smisel.
[2] The Experience Economy, Gilmore, Pine, 1999
V zadnjih nekaj letih se v Sloveniji ponovno veliko govori o dizajnu in vplivu na gospodarski, socialni in kulturni razvoj države.
Osemnajstega oktobra bo v Sloveniji potekal dogodek Embedded Design: Future Scenarios and The Finnish Experience, na katerem bodo finski strokovnjaki predstavili oblikovanje v širšem kontekstu. Med govorci bo tudi Bryan Boyer, ki dela za organizacijo SITRA (finski sklad za inovativnost), v kateri skrbi za projekt Helsinki Design Lab (HDL).
Začetki HDL segajo v leto 1968, ko je skupina študentov oblikovanja, strojništva in arhitekture organizirala konferenco z naslovom Industrial, Environmental and Product Design Conference. Med predavatelji so bili med drugim Victor Papanek, Buckminster Fuller, Kaj Frank, Antti Nurmesniemi ... Dogodek je imel velik vpliv na razvoj Finske in integracijo industrijskega oblikovanja v izobraževanje ter gospodarstvo. V pismu organizatorjev, naslovljenem na Finnish National Fund for Research & Development (zdaj SITRA), lahko razberemo takratno stanje na Finskem in vizijo skupine ter najdemo povezavo med takratnim in zdajšnjim stanjem v Sloveniji (kjer oblikovalci žal še vedno prepričujejo podjetja in vlado, da je dizajn ključen za razvoj države).
The current type of Finnish product design training is generally known in Western countries as industrial arts education. It is now giving way everywhere to so-called industrial design education, which is aimed at meeting the needs of modern industry. In the most developed industrial countries, it can be clearly seen that product design using modern methods will play an absolutely decisive role, both in terms of the demands of the economy and the general welfare.
...
In Sweden and elsewhere, there are already economic discussions about the necessity for a developed country to have an innovation economy. This is based on the notion that organized manufacturing of product ideas should be linked to rapid technical and financial studies. These in turn lay a foundation for bringing products that are deemed suitable through the design process into production and onto the market without delay. This kind of innovation is associated closely with product design, particularly in terms of new product ideas and product redesign ideas, and of course in terms of actual design.
 |
| LEVELS OF DESIGN INTEGRATION IN FINLAND (Yrjö Sotamaa, Aalto University), modified by Vasja Urh |
Naftni krizi v sedemdesetih je sledil gospodarski boom, temu pa bančna kriza v devetdesetih. Leta 2000 so na Finskem izoblikovali politiko dizajna, ki so jo poimenovali Design 2005!, v njej pa so si zastavili vizijo sistema finskega dizajna v letu 2005. Politika in reforme iz konca devetdesetih, so Finsko naredile konkurenčno in v globalni bančni krizi leta 2008 se je prav zaradi izkušenj iz devetdesetih hitro pobrala.
Brez dvoma se danes v Sloveniji prav zaradi trenutne finančne krize in iniciativ EU, kot je Innovation Union, na področju dizajna znova veliko govori. Storitveno oblikovanje (service design), kreativne industrije (creative industries), dizajnersko razmišljanje (design thinking), od zibke do zibke (cradle to cradle), soustvarjanje (co-creation) so v letu 2012 zapozneli odzivi Slovenije na dogajanje v svetu.
 |
| [1] USER DRIVEN INNOVATION THINKING (Josephine Green, Democratizing the Future, Philips design), modified by Vasja Urh |
 |
| [2] THE PROGRESSION OF ECONOMIC VALUE (Pine, Gillmore, The Experience Economy: Work Is Theater & Every Business a Stage, 1999), modified by Vasja Urh |
Kako Finska z oblikovalci rešuje široke sistemske težave in kako je dizajn vključen v Finski vsakdan ter način razmišljanja, lahko poslušate na predavanju, ki bo potekalo 18. oktobra na Gospodarskem razstavišču. Upam, da sem v tem kratkem prispevku uspel orisati evolucijo integracije dizajna na Finskem in da bo v tem kontekstu vsebina na predavanju dobila svoje mesto in smisel.
[2] The Experience Economy, Gilmore, Pine, 1999
Vasja Urh 16:29
0 Comments:
Objavite komentar
<< Home