Oblikovalci ustvarjamo najlepše smeti sveta
Matjaž Čuk
Nisem našel avtorja citata iz naslova, menda ga je bilo moč prebrati v eni izmed številk revije Emigre, a vendar trditev poraja vprašanje o namenu oblikovanja. Se kdaj vprašamo, kako bo naše delo vplivalo na ljudi okoli nas in, še bolj pomembno, na naše zanamce? So knjige, plakati, letaki, stoli in mobilni telefoni zares v pravih
rokah? Jih uporabniki znajo uporabljati? Niso ti izdelki le pljunek v morje konkurenčnih izdelkov? Mar ni količina porabljene energije v procesu priprave cenenega izdelka enaka tisti pri pripravi kakovostnega, dražjega in dolgtrajnejšega izdelka (ali celo večja)?
Industrijska revolucija in s tem množična proizvodnja je človeku omogočila uporabo izdelkov, ki predhodniku z omejenim znanjem in gmotnimi sredstvi niso bili dosegljivi. Množična proizvodnja se je izrodila v tako grozljiv stvor – življenjski cikel izdelkov je vedno krajši, porabniki želijo poceni, modne izdelke in vedno več njih. Energijo bi jo lahko vložili v razvoj izdelkov, ki bi zares pomagali človeku v napredku, namesto da se vrtimo na mestu in preigravamo variacijo na temo stylinga – svet preplavljajo izdelki, ki le izgledajo novi, pod kožo pa še vedno slonijo na nekaj let stari tehnologiji. Porabnik tako le misli, da uporablja novi izdelek. Človeštvo je v fazi brandinga, ustvarjanju podob o idealnem svetu izdelkov. Dobro oblikovanje danes prinese gmotne koristi lastniku branda, blagovne znamke, ker ima tudi izdelku slabše kakovosti moč vdahniti emocije in uporabnika približa namišljenemu svetu idealov. Porabniki pričenjajo živeti v iluziji, to pa je vedno boljša podlaga za soustvarjalce podobe tega sveta, med katerimi smo, vede ali nevede, tudi oblikovalci.
Izdelkov je vedno več, porabljene energije prav tako – živimo v času izobilja, ki v takšnem tempu ne more trajati več dolgo. Dan nam je bil prst in že grabimo za roko. Imamo vedno več, a vedno hočemo še več. Postali smo razsipni. Smeti čudežno ''pomedemo'' pod posteljo (na deponije v tretjem svetu), tja, kjer jih nihče ne vidi. Smo v neke vrste igrici, kjer preizkušamo mater (naravo), kaj vse nam dovoli. A vsaka lepa igrica se konča, ko ima mati (narava) dovolj. Uživajmo rajši tako, da za seboj ne puščajmo sledi (v obliki lepih in malo manj lepih smeti na svetu).
Kako lahko oblikovanje pomaga svetu pri proizvajanju manj lepih smeti? Malenkost, boste porekli, grafični oblikovalci uporabimo reciklirani papir, industrijski oblikovalci nekaj recikliranih umetnih mas in bo. Zgodba nažalost ni tako enostavna. Če se osredotočimo na grafično oblikovanje (o industrijskem bo, upam, spregovoril še kdo) lahko nekaj več naredimo nekako takole ...
Neželjeni prejem vidnega sporočila
Prvi korak, zmanjšajmo število nepotrebnih tiskanih vidnih sporočil, nasičenost ne ustreza več nikomur – akcija/razprodaja/najbolj ugodno ta hip/radikalno znižanje. So za to krivi oglaševalci ("Kaj pa morem, če mi vsak dan nabiralnik napolnijo z letaki.") ali ciljna skupina, ki se pusti zavesti oglaševalcu (najenostavnejša zakonsko urejena rešitev je seveda uporaba nalepk za neželjeno pošto, le pogumno).
Drugi korak, reklamnih vrečk ne potrebujemo za vsako trgovino, ali pač? Oblikovalci, naročniku (trgovcu) svetujmo vsaj reciklirano papirno vrečko (o materialu več v nadaljevanju), če že ne spodbujamo ponovne uporabe ali uporabe svoje nakupovalne vrečke.
Vsa vidna sporočila, ki jih na takšen ali drugačen način vendarle dosežemo pa seveda v vsakem primeru odvržemo v smetnjak za ločeno zbiranje papirja.
Zasnova projekta vidnega sporočila
"Najpomembnejša uporaba posebnega talenta je kreativnost in veščina pri uravnovešanju komunikacijske potrebe naročnika z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi posledicami njegovega ali njenega oblikovalskega dela. Oblikovalci, skupaj z drugimi poklici, imamo odgovornost da ne oškodujemo nikogar." Print design and Environmental Responsibility, AIGA, 2003.
Proizvodnja papirja je tretji največji porabnik fosilnih goriv in največji porabnik vode na kilogram izdelka, poleg tega pa je proizvodnja tiskarskega črnila drugi največji svetovni porabnik ogljikovega črnila (carbon black), ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju fosilnih goriv (prvi je seveda gumarska industrija). Povprečni Američan (ne tolažimo se, Slovenci smo le malenkostno boljši) porabi 340 kilogramov papirja na leto, od tega roma več kot polovica takoj v smeti. Pravilna zasnova tiskanega projekta lahko zmanjša potrebo po materialnih sredstvih in tako generira tudi manj odpadka. Temeljitejši premislek pri zasnovi vidnega sporočila je ključnega pomena pri zmanjševanju odtisa, ki ga projekt pusti v okolju. Obseg izdelka (poraba materiala), njegove mere (izkoristek tiskarske pole), tiskarska tehnika (ofsetni/digitalni tisk) uporaba ustreznega medija (premazni, nepremazni papir), ustrezna barvila (mineralna/sojina/rastlinska baza), pakiranje izdelka (plastificiranje/sekundarna embalaža), distribucija (avtomobil, kolo, dobre stare nogé) ravnanje z odpadki (recikliranje) ... Mnogo dejavnikov vpliva na okoljsko ustreznost, sonaravnost končnega izdelka (angleški termin za to je sustainability).
Uporaba recikliranega papirja in barv na rastlinski osnovi nista dovolj. Izdelek mora biti zasnovan tako, da ga je moč lahko reciklirati (reciklabilnost), še bolje ponovno uporabiti za drugačen namen, da je za njegovo proizvodnjo uporabljeno malo energije (in še ta iz obnovljivih virov, npr. t.i. "modra energija") in je pri ravnanju s porabljenimi sredstvi zagotovljen ustrezen nadzor (še najboljši približek je standard ISO 14001 oziroma 14042.
Format in obseg tiskanega materiala
Tiskarska pola je osnovna mera, iz katere izhaja vsak tiskani material. Poznavanje postopka tiska in uporaba formata, ki najbolje izkoristi celotno polo, je tu ključnega pomena. Centimeter prevelik format lahko pomeni 25 % večjo količino porabljenega materiala (zelo dobrodošlo je prisluhniti tiskarju).
Že ustrezno izbrani črkopis lahko obseg publikacije precej zmanjša. Matthew Carter je vedel kako. S tem ne trdim, da moramo oblikovalci ignorirati eno osnovnih kompozicijskih sredstev, imenovano belina – pravzaprav je belina zelo dobrodošla, ker zmanjšuje količino barve, porabljene v tisku in s tem olajšuje razbarvanje (proces v recikliranju papirja).
Papir
Kateri papir? 1. Reciklirani papir s 100-odstotnim deležem papirja iz uporabnikovega odpadka (PCW, post-consumer waste), beljen brez uporabe klora (TCF, totally chlorine free) s FSC certifikatom (zagotavlja ustrezno gojenje dreves), proizveden z energijo iz obnovljivih virov (veter, voda, biomasa), 2. Brezlesni papir iz alternativnih, lahko obnovljivih virov (bombaž, konoplja, kenaf). To sta najsprejemljivejši možnosti.
Pojem reciklirani papir je zelo širok – da dobi ta naziv, mora papir imeti najmanj 50% delež odpadka (ki ni nujno uporabnikov, torej iz smetnjaka za reciklirani papir), pomemben podatek je čim višji delež PCW, ki izkazuje pravi reciklirani papir. S proizvodnjo 1 tone recikliranega papirja v primerjavi s svežim papirjem privarčujemo 30.000 litrov vode, 3000-4000 kWh električne energije in 95 % onesnaženja zraka. Prihranke si lahko izračunate sami.
Klor je eden strupenejših kemikalij, ki jo človek uporablja v svojem življenju, še najrajši pa se z njim igra v beljenju papirja, zato se izogibajmo tovrstnim izdelkom (praktično vsi cenejši papirji) in uporabljajmo papir, beljen na druge (dražje) načine (ECF, PCF, TCF). Premazni papirji in njihova plastifikacija močno otežujejo proces recikliranja, zato se jim izogibajmo.
Barvila
Barvila so v večini primerov na mineralni osnovi, iz težkih kovin ali naftnih derivatov. Njihova alternativa so barve na sojini in rastlinski osnovi (obvezna v prehrambeni industriji). Metalik in fluorescentna barvila nastajajo na osnovi težkih kovin (baker, barij, cink) in pomenijo veliko obremenitev za človeški organizem in seveda okolje. Če se le da, se jim izogibajmo. Seznam ''varnih'' pantone barv lahko najdete na spletni strani Re-nourish.
Proces izdelave izdelka
Mora izdelek biti natisnjen v ofsetni tehniki? Za manjše naklade je primernejši digitalni tisk, ki proizvede manj odpadka in za delovanje porabi manj energije. Priprava filmov je zastarel in za okolje obremenjujoč proces, ker uporablja veliko količino kemikalij, ki se jim izognemo pri pripravi s tehniko computer to plate. Odveč je povedati, da vsaka barva v tisku manj pomeni prihranek pri energiji (in ceni).
Nadaljnje branje
- Neprofitni vodič po "zelenem" tisku
- Re-nourish, naravi prijazno oblikovanje
- Še nekaj več o naravi prijaznem oblikovanju
- Victor Papanek: Design for the real world
- AIGA Print design and environmental responsibility
- Massive Change
- World Changing
- Neprijetna resnica
Zaključek
Podal sem nekaj izhodišč za naravi prijaznejše grafično oblikovanje, upam da se bo sestavek kmalu razširil in v čim večji meri pričel udejanjati. Okoljska in družbena odgovornost naj ne bosta le izraza v retoriki podjetniškega odnosa z javnostmi, naj se udejanita. Tudi oblikovalci smo lahko zgled. Pot je še dolga, zato le zavihajmo rokave.
Nisem našel avtorja citata iz naslova, menda ga je bilo moč prebrati v eni izmed številk revije Emigre, a vendar trditev poraja vprašanje o namenu oblikovanja. Se kdaj vprašamo, kako bo naše delo vplivalo na ljudi okoli nas in, še bolj pomembno, na naše zanamce? So knjige, plakati, letaki, stoli in mobilni telefoni zares v pravih
rokah? Jih uporabniki znajo uporabljati? Niso ti izdelki le pljunek v morje konkurenčnih izdelkov? Mar ni količina porabljene energije v procesu priprave cenenega izdelka enaka tisti pri pripravi kakovostnega, dražjega in dolgtrajnejšega izdelka (ali celo večja)?
Industrijska revolucija in s tem množična proizvodnja je človeku omogočila uporabo izdelkov, ki predhodniku z omejenim znanjem in gmotnimi sredstvi niso bili dosegljivi. Množična proizvodnja se je izrodila v tako grozljiv stvor – življenjski cikel izdelkov je vedno krajši, porabniki želijo poceni, modne izdelke in vedno več njih. Energijo bi jo lahko vložili v razvoj izdelkov, ki bi zares pomagali človeku v napredku, namesto da se vrtimo na mestu in preigravamo variacijo na temo stylinga – svet preplavljajo izdelki, ki le izgledajo novi, pod kožo pa še vedno slonijo na nekaj let stari tehnologiji. Porabnik tako le misli, da uporablja novi izdelek. Človeštvo je v fazi brandinga, ustvarjanju podob o idealnem svetu izdelkov. Dobro oblikovanje danes prinese gmotne koristi lastniku branda, blagovne znamke, ker ima tudi izdelku slabše kakovosti moč vdahniti emocije in uporabnika približa namišljenemu svetu idealov. Porabniki pričenjajo živeti v iluziji, to pa je vedno boljša podlaga za soustvarjalce podobe tega sveta, med katerimi smo, vede ali nevede, tudi oblikovalci.
Izdelkov je vedno več, porabljene energije prav tako – živimo v času izobilja, ki v takšnem tempu ne more trajati več dolgo. Dan nam je bil prst in že grabimo za roko. Imamo vedno več, a vedno hočemo še več. Postali smo razsipni. Smeti čudežno ''pomedemo'' pod posteljo (na deponije v tretjem svetu), tja, kjer jih nihče ne vidi. Smo v neke vrste igrici, kjer preizkušamo mater (naravo), kaj vse nam dovoli. A vsaka lepa igrica se konča, ko ima mati (narava) dovolj. Uživajmo rajši tako, da za seboj ne puščajmo sledi (v obliki lepih in malo manj lepih smeti na svetu).
Kako lahko oblikovanje pomaga svetu pri proizvajanju manj lepih smeti? Malenkost, boste porekli, grafični oblikovalci uporabimo reciklirani papir, industrijski oblikovalci nekaj recikliranih umetnih mas in bo. Zgodba nažalost ni tako enostavna. Če se osredotočimo na grafično oblikovanje (o industrijskem bo, upam, spregovoril še kdo) lahko nekaj več naredimo nekako takole ...
Neželjeni prejem vidnega sporočila
Prvi korak, zmanjšajmo število nepotrebnih tiskanih vidnih sporočil, nasičenost ne ustreza več nikomur – akcija/razprodaja/najbolj ugodno ta hip/radikalno znižanje. So za to krivi oglaševalci ("Kaj pa morem, če mi vsak dan nabiralnik napolnijo z letaki.") ali ciljna skupina, ki se pusti zavesti oglaševalcu (najenostavnejša zakonsko urejena rešitev je seveda uporaba nalepk za neželjeno pošto, le pogumno).
Drugi korak, reklamnih vrečk ne potrebujemo za vsako trgovino, ali pač? Oblikovalci, naročniku (trgovcu) svetujmo vsaj reciklirano papirno vrečko (o materialu več v nadaljevanju), če že ne spodbujamo ponovne uporabe ali uporabe svoje nakupovalne vrečke.
Vsa vidna sporočila, ki jih na takšen ali drugačen način vendarle dosežemo pa seveda v vsakem primeru odvržemo v smetnjak za ločeno zbiranje papirja.
Zasnova projekta vidnega sporočila
"Najpomembnejša uporaba posebnega talenta je kreativnost in veščina pri uravnovešanju komunikacijske potrebe naročnika z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi posledicami njegovega ali njenega oblikovalskega dela. Oblikovalci, skupaj z drugimi poklici, imamo odgovornost da ne oškodujemo nikogar." Print design and Environmental Responsibility, AIGA, 2003.
Proizvodnja papirja je tretji največji porabnik fosilnih goriv in največji porabnik vode na kilogram izdelka, poleg tega pa je proizvodnja tiskarskega črnila drugi največji svetovni porabnik ogljikovega črnila (carbon black), ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju fosilnih goriv (prvi je seveda gumarska industrija). Povprečni Američan (ne tolažimo se, Slovenci smo le malenkostno boljši) porabi 340 kilogramov papirja na leto, od tega roma več kot polovica takoj v smeti. Pravilna zasnova tiskanega projekta lahko zmanjša potrebo po materialnih sredstvih in tako generira tudi manj odpadka. Temeljitejši premislek pri zasnovi vidnega sporočila je ključnega pomena pri zmanjševanju odtisa, ki ga projekt pusti v okolju. Obseg izdelka (poraba materiala), njegove mere (izkoristek tiskarske pole), tiskarska tehnika (ofsetni/digitalni tisk) uporaba ustreznega medija (premazni, nepremazni papir), ustrezna barvila (mineralna/sojina/rastlinska baza), pakiranje izdelka (plastificiranje/sekundarna embalaža), distribucija (avtomobil, kolo, dobre stare nogé) ravnanje z odpadki (recikliranje) ... Mnogo dejavnikov vpliva na okoljsko ustreznost, sonaravnost končnega izdelka (angleški termin za to je sustainability).
Uporaba recikliranega papirja in barv na rastlinski osnovi nista dovolj. Izdelek mora biti zasnovan tako, da ga je moč lahko reciklirati (reciklabilnost), še bolje ponovno uporabiti za drugačen namen, da je za njegovo proizvodnjo uporabljeno malo energije (in še ta iz obnovljivih virov, npr. t.i. "modra energija") in je pri ravnanju s porabljenimi sredstvi zagotovljen ustrezen nadzor (še najboljši približek je standard ISO 14001 oziroma 14042.
Format in obseg tiskanega materiala
Tiskarska pola je osnovna mera, iz katere izhaja vsak tiskani material. Poznavanje postopka tiska in uporaba formata, ki najbolje izkoristi celotno polo, je tu ključnega pomena. Centimeter prevelik format lahko pomeni 25 % večjo količino porabljenega materiala (zelo dobrodošlo je prisluhniti tiskarju).
Že ustrezno izbrani črkopis lahko obseg publikacije precej zmanjša. Matthew Carter je vedel kako. S tem ne trdim, da moramo oblikovalci ignorirati eno osnovnih kompozicijskih sredstev, imenovano belina – pravzaprav je belina zelo dobrodošla, ker zmanjšuje količino barve, porabljene v tisku in s tem olajšuje razbarvanje (proces v recikliranju papirja).
Papir
Kateri papir? 1. Reciklirani papir s 100-odstotnim deležem papirja iz uporabnikovega odpadka (PCW, post-consumer waste), beljen brez uporabe klora (TCF, totally chlorine free) s FSC certifikatom (zagotavlja ustrezno gojenje dreves), proizveden z energijo iz obnovljivih virov (veter, voda, biomasa), 2. Brezlesni papir iz alternativnih, lahko obnovljivih virov (bombaž, konoplja, kenaf). To sta najsprejemljivejši možnosti.
Pojem reciklirani papir je zelo širok – da dobi ta naziv, mora papir imeti najmanj 50% delež odpadka (ki ni nujno uporabnikov, torej iz smetnjaka za reciklirani papir), pomemben podatek je čim višji delež PCW, ki izkazuje pravi reciklirani papir. S proizvodnjo 1 tone recikliranega papirja v primerjavi s svežim papirjem privarčujemo 30.000 litrov vode, 3000-4000 kWh električne energije in 95 % onesnaženja zraka. Prihranke si lahko izračunate sami.
Klor je eden strupenejših kemikalij, ki jo človek uporablja v svojem življenju, še najrajši pa se z njim igra v beljenju papirja, zato se izogibajmo tovrstnim izdelkom (praktično vsi cenejši papirji) in uporabljajmo papir, beljen na druge (dražje) načine (ECF, PCF, TCF). Premazni papirji in njihova plastifikacija močno otežujejo proces recikliranja, zato se jim izogibajmo.
Barvila
Barvila so v večini primerov na mineralni osnovi, iz težkih kovin ali naftnih derivatov. Njihova alternativa so barve na sojini in rastlinski osnovi (obvezna v prehrambeni industriji). Metalik in fluorescentna barvila nastajajo na osnovi težkih kovin (baker, barij, cink) in pomenijo veliko obremenitev za človeški organizem in seveda okolje. Če se le da, se jim izogibajmo. Seznam ''varnih'' pantone barv lahko najdete na spletni strani Re-nourish.
Proces izdelave izdelka
Mora izdelek biti natisnjen v ofsetni tehniki? Za manjše naklade je primernejši digitalni tisk, ki proizvede manj odpadka in za delovanje porabi manj energije. Priprava filmov je zastarel in za okolje obremenjujoč proces, ker uporablja veliko količino kemikalij, ki se jim izognemo pri pripravi s tehniko computer to plate. Odveč je povedati, da vsaka barva v tisku manj pomeni prihranek pri energiji (in ceni).
Nadaljnje branje
- Neprofitni vodič po "zelenem" tisku
- Re-nourish, naravi prijazno oblikovanje
- Še nekaj več o naravi prijaznem oblikovanju
- Victor Papanek: Design for the real world
- AIGA Print design and environmental responsibility
- Massive Change
- World Changing
- Neprijetna resnica
Zaključek
Podal sem nekaj izhodišč za naravi prijaznejše grafično oblikovanje, upam da se bo sestavek kmalu razširil in v čim večji meri pričel udejanjati. Okoljska in družbena odgovornost naj ne bosta le izraza v retoriki podjetniškega odnosa z javnostmi, naj se udejanita. Tudi oblikovalci smo lahko zgled. Pot je še dolga, zato le zavihajmo rokave.
matjaž čuk 03:55
