Forma in funkcija
Matjaž Čuk
Se zdi samo meni, da se forma te dni zdi tako superiornejša funkciji? Tehnološki izdelki, ki so že zdavnaj dosegli prag zrelosti in se njihova funkcija težko še izboljša, naenkrat postajajo predmet estetiziranja. Je forma zadnje čase še v sožitju s funkcijo ali postaja njeno nasprotje?
.m.
Se zdi samo meni, da se forma te dni zdi tako superiornejša funkciji? Tehnološki izdelki, ki so že zdavnaj dosegli prag zrelosti in se njihova funkcija težko še izboljša, naenkrat postajajo predmet estetiziranja. Je forma zadnje čase še v sožitju s funkcijo ali postaja njeno nasprotje?
.m.
matjaž čuk 21:53
2 Comments:
Človek, ki je v rokó prijel zadnji model miške logitech® mx™ 1000, je ponovno spregledal. Zdelo se mu je, da je svet naenkrat postal lažji, problemi so izginili, bolečina je postala preteklost, predvsem pa je začutil, da odslej ne bo več nič tako, kot je bilo.
Ta stavek bi bil idealni vzklik uporabnika tako uporabljanega glodalca kot je računalniška miška, ko bi poskusil rokovati se z zgoraj omenjenim produktom. Seveda bi taisti produkt lahko zamenjal z novo applovo miško, ki se pri oglaševanju svoje mighty mouse nič kaj manj sramežljivo ne skriva. No, laserska tehnologija in ultranatančna™ brezžična tehnologija vabi po svoje. Miška, v svojem bistvu ena bolj dovršenih pogruntavščin oblikovalsko-tehnološkega sveta je v zadnjih nekaj mesecih dobila nov zagon. Z vseh vetrov nam ponujajo nove miške, ki bodo spremenile svet, ki bodo postale modni dodatek, ki bodo kmalu še postorile polovico dela namesto nas. Pa je sploh kaj drugače, z izjemo bajnih sloganov in bleščečih barv, ki spremljajo predstavitev teh, človekuprijaznih™ glodalcev?
No, ne. Kot pecejevski uporabnik laserske revolucionarke (prvoomenjena), imam občutek, da naokoli premikam podgano v penziji, deset gumbov na njej pa je prav tako uporabnih kot le dva, za prednost laserja pa bi po vsej verjetnosti potreboval monitor bajnih dimenzij (če ima kdo applovega tridesetaka, naj sporoči in pridem preverit). Prav tako sem minuli dan v roké prijel applovo pogruntavščino, katere uporabnost (z izjemo bradavičke na njej) je komaj kaj večja od starckove novoletne jelke. Zakaj namesto senzorja za pozicijo prsta na miški ne vgradijo senzorja dotika (kakršen je že deset let vgrajen v track pade na prenosnikih? Zakaj logitechovci ne zapnejo desetih gumbov, ki bi jim dejansko lahko določili funkcijo? Mogoče sem v tem trenutku kot stari ata, ko preklinja čez nove čase, a menim, da imam dober razlog – časi v mišji populaciji so takšni kot v človeški – na zunaj prečudoviti, znotraj izpraznjeni.
Ergonomija in estetika nista tako nezdružljivi, kot si predstavljajo nekateri. Oblikovanje brez funkcije na žalost ne gre skozi, tudi pri vizualno orientiranih.
.m.
Fina tema, forma in funkcija. Bom poskusil z dvema primeroma, s podjetji in z oblikovalskim formalizmom.
Olins v zadnji knjigi deli podjetja na tri vrste: na tehnološko orientirana (funkcija), na podjetja, ki skrbijo za znamko (forma) ter finančna podjetja. Ker naj bi tehnologija po mnenju mnogih avtorjev ne bila več tako velika konkurenčna prednost, kot včasih (dostopnost informacij, hitrost kopij), je na pohodu vse večja diferenciacija z znamko (brand). Zanimivo pri znamki je to, da jo lahko podkrepi tudi izdelek (primer VW hrošč 2, ki je bil finančni polom, hkrati pa namerna odločitev vodstva, da bo to model, ki govori o "uspešnih časih in dolgi tradiciji" znamke Volkswagen). Enako je bilo z nič bolj uspešnim modelom Phaeton - Audijeva tehnologija, zapakirana v VW z namenom, da se oglašuje korporativna znamka VW, kot lastnica Audija in njegove tehnologije. Pri izdelkih po mojem ni več delitve na uporabne in neuporabne, slednji so se začeli deliti na neuporabne v starem pomenu ter na izdelke, ki podpirajo idejo znamke (logitech hiper miš je reklama za ostale miši, applovi i-podi za ščetkanje zob reklama za i-pode za poslušanje glasbe in kompjuterje...).
Goli formalizem so slikanice za grafične oblikovalce. Nikoli, razen če gre za "case studies" ne poznamo komunikacijske strategije ali strategije podjetja, na katerega se delo nanaša, niti javnosti, kateri je sporočilo namenjeno. Gola forma, namenjena reprezentaciji trenda, estetike. Pogrešam tovrstne primere predvsem pri nas. Če ima kdo kakšno zanimivo - po možnosti lastno - študijo, jo lahko priloži. Ker je fino kdaj videti kaj drugega, kot končne rezultate oblikovalskega procesa, iztrgane iz konteksta in jih vrednotiti glede na kompozicijo.
Objavite komentar
<< Home