<body>

17. dec. 2006

Mislim, berem - dizajniram, stagniram

Jernej Stritar

"Oglaševalske agencije trdijo, da ponujajo tudi usluge s področja oblikovanja, vendar so te kvalitetno bistveno slabše od profesionalnih grafično-oblikovalskih agencij. Nekatere oglaševalske agencije sodelujejo z grafičnimi oblikovalci, kar je dobro, ampak žal to ni pravilo. Če nekdo trdi, da je strokovnjak za vse, z njim najbrž nekaj ni v redu, zato se je treba izogibati takšnim ponudbam." Gert Dumbar, Delo, 16.08.2004

Pa se zgodilo! Delo je prenovilo svojo najelitnejšo edicijo- Sobotno prilogo. Zadnja večja oblikovna prenova v tej hiši se je zgodila septembra 2005, ko je Delo izšlo v novi obliki, ki sta jo zasnovala tedanji likovni urednik Dela Ranko Novak in tipograf Ermin Međedović. Delo je bilo tedaj prvi slovenski časopis z lastno tipografijo. Tedanji dogodki so vlivali upanje vsem, ki si želimo, da bi slovenska kultura vidnih sporočil dohitela tisti del sveta, ki nam je običajno za vzor. Sobotna priloga sicer ni doživela radikalnih sprememb; prevzela je Delov črkopis, zamenjan pa je bil tudi logotip. Potem se je zgodilo marsikaj-zamenjali so se lastniki in uredniki, po Delovih hodnikih je magično dišalo po kakšnem južnoameriškem puču. Slednje za samo oblikovanje vidnih komunikacij ne bi bilo pomembno, če nova uprava s seboj ne bi prinesla retardiranega pogleda na tiste zadeve, ki jim ponavadi rečemo vizualna identiteta. Navajeni smo, da v naši domovini (kjer je deficit zdrave konkurence nekaj povsem običajnega) srečamo managerje, ki jim je grafično oblikovanje prej strošek kot naložba. Managerje, ki samo čakajo na servisno službo, ki jim bo v paketu prodala vse od zakupa medijskega prostora, bogato zakusko, modno revijo, slikanje s severnim medvedom, za povrh pa še kakšno (beri gratis) oblikovalsko storitev.

Likovna interpretacija
Pod oblikovalsko storitev nove podobe Sobotne priloge Dela se je podpisala oglaševalska agencija Arih. Ne bom se spuščal v všečnost nove oblike, prav tako bom zanemaril očitne tendence sledenju novih modnih krikov v žurnalističnem oblikovanju. Zares pomembno pa je vprašanje, če je avtor ustrezno likovno interpretiral koncept Sobotne priloge, oziroma drugače: ali sta oblika in vsebina del homogene komunikacijske tvorbe, ki sporoča nedvoumno sporočilo, ki pravi, da imamo pred sabo izdelek, ki je nagovarja zahtevnejši, bolj izobražen segment bralcev. Nadejam se, da lahko edino primerjalna analiza prejšnje Sobotne priloge, avtorja, Ranka Novaka in zdajšnje, odgovori na vprašanje ustreznosti nagovora in nekoliko spomni na odgovorno delovanje pri celo tako nepomembnih opravilih kot je grafično oblikovanje. Poenostavljeno bi lahko rekli, da ima časopisna hiša Delo dva konceptualno popolnoma nasprotna izdelka: prve so Slovenske Novice, druga pa Sobotna priloga. Likovna interpretacija obeh izdelkov sledi ideji, ki bo časopis prodala ciljni publiki. Slovenske Novice so rumeni tabloid- tukaj naslovi kričijo, prav tako barve, fotografije so eksplicitne tukaj ni prostora za abstrakcijo, beline ter subtilne pristope. Rumeni tabloid je množičen izdelek, kulturna priloga pa, če hočete, butični. Nasilno in brezumno preoblačenje slednjega v rumeno podobo je absurd, ki ne pomeni večje naklade, temveč izraz neznanja.
Likovni elementi v časopisu niso ambientalnega značaja, njihov pomen ni formalističen temveč funkcionalen- imajo močno sporočilno vlogo s katero vnašajo razlikovalnost med posameznimi sporočilnimi elementi teksta. Ena od značilnosti, ki ponavadi loči profesionalnega oblikovalca od tistega, ki se s to dejavnostjo ukvarja bolj ali manj poljudno, je ta, da ima slednji neverjetno potrebo eno in isto stvar povedati večkrat; če želi določenem elementu dodati razlikovalen pomen od ostalih bo to storil z velikostjo, barvo in še s kakšnim posegom ne zavedajoč se, da bi bil popolnoma dovolj le ena od omenjenih intervencij. S takšnim načinom v jasno komunikacijo vnaša nepotrebne šume. Zakaj bi imeli na naslovnici samo en logotip Dela, če imamo lahko dva.


Logotip nove Sobotne priloge je vsaj trikrat večji od prejšnjega, če bi bila Sobotna priloga tiste vrste časopis, ki iz trafik kriči senzacionalne naslove, bi bil takšen poseg razumljv, dvomim pa da bo povečanje logotipa kaj prida pripomoglo k večji prepoznavnosti časopisa.


Ena od tipično oblikovanih strani je Portret tedna, ki je ponavadi na tretji strani Sobotne priloge. Vsaka oblikovna prenova je, vsaj sam mislim tako, rezultat poglobljene analize prejšnjega stanja in soočenje z novimi rešitvami v vprašanju ali novo res presega staro. Na tretji strani Sobotne priloge prenovitelji niso znali ohraniti preproste ter jasne oblikovne forme, ki zgolj s poudarjanjem osnovnih tipografskih elementov vizualizira sporočilo članka. Tisto, kar je posebno pomembno pri kompoziciji preloma Ranka Novaka je izjemen občutek za dialog med belino strani ter tekstovnim in slikovnim delom - to je gotovo nekaj kar lahko pogrešamo pri novi obliki Sobotne priloge.


Koliko je Sobotna priloga pridobila z novo obliko je vidno iz primera članka na dveh straneh, oziroma intervjuja, kjer sem že začel verjeti, da je nepotrebno podvajanje elementov mogoče namerna intervencija oblikovalca doseči nekaj... kar koli že. Primerjava članka stare Sobotne priloge in nove jasno kaže na to, da so se se prenovitelji odpovedali sicer enostavnemu, vendar striktnemu prelomu v korist krašenja, velikih naslovov in nepotrebne kolorizacije.




Profil bralca Sobotne priloge najbrž kvalitete ne išče v izrazih krašenja ter formalizma, še manj v overdesignu. Zanimivo podvajanje, ki sem ga opazil v novem prelomu Sobotne priloge je na nivoju poudarkov, ki jih prejšnja oblika razumela kot preprosto, modro obarvano kurzivo. V prenovljenem časopisu najdemo dva pristopa: prvi je poudarek s povečanima navednicama, drugi pa poudarek v oglatem oklepaju. Zakaj je tako, ve le avtor sam.


Na koncu koncev...
Dejansko kvaliteto nove Sobotne priloge bodo presodili bralci sami. Po mojem mnenju je bil pri oblikovni prenovi storjen korak nazaj. Morda se motim. Zagotovo pa vem, da je opaziti nazadovanje kvalitete vizualnih komunikacij v novi slovenski realnosti. To je realnost, v kateri niso pomembni kvalitetni rezultati, temveč dogovori med partijo golfa. Realnost, ki ne razume, da oglaševalske agencije res ne znajo vsega na svetu.

Oznake:

8 Comments:

Blogger -SCRIPTOR- je napisal...

Meni ni všeč. Se strinjam, da je korak nazaj.


Mimogrede: zanimiv blog! Ga bom spremljal.

LP

21 december, 2006  
Blogger matjaž čuk je napisal...

Sama všečnost se mi ne zdi problematična.

Pravzaprav po bežnem pogledu lahko celo zaznam korak naprej. A korak naprej zgolj v smislu všečnosti in v pogledu z dveh metrov: veliki narekovaji, dinamična razčlenitev besedila, velika slika, mala slika, zelo primerno za povprečno profiliranega bralca. No, po drugem, malo manj bežnem pogledu (oddaljenost meter dvajset) pa vidim dejansko razliko: neurejena uporaba polnega/praznega, slabi odnosi med besedilom in sliko (Virantov intervju), porazni kerning (na čelu z logotipom Sobotne priloge), katastrofalni leading (razmerje med nadnaslovom in naslovom/razmerje ime in priimek intervjujanca: ostala vsebina) slabo ravnanje besedila/neuporaba optične korekcije (še posebej očitno v kazalu) ...

So to zgolj ''dizajnerske'' kaprice ali dejansko zares moteči elementi, ki s pretiranim okraševanjem in odsotnostjo posvečanja detajlom bralcu onemogočajo zbrano branje besedila? Meni se nedvomno zdi slednje, sploh zaradi dejstva, da bralec Sobotne priloge zahteva zrelejšo vsebino in ne spektakla. Razen, če je nekdo pomislil, da je zaradi vedno bolj povprečne vsebine (v razloge za to se ne bom spuščal) to pač potrebno okrasiti, da bo izgledala sveža? Ali pa so agencijski marketinški strokovnjaki ugotovili, da je prodajna rezerva pri rumenega tiska ljubečih bralcih prevelika, da bi jo bilo vredno izpustiti.

Naslednji korak, krajša vsebina in kratka, jedrnata vprašanja oblike ''Kaj ste pa včeraj večerjali, gospod Virant?'', po mojem mnenju ni več daleč. Specializacija je out, množičnost je in.

Kaj pa porečejo poljski kolegi? Poskusimo pošteno.

Za laičnega bralca (strokovni najbrž že pozna) pa še News designer.

.m.

22 december, 2006  
Anonymous Anonimni je napisal...

Obliko Sobotne priloge ne bom komentiral.
Povprečna družina črkovnih vrst Delo ima cca 1500 kerning parov. Od prvega dne izhajanja do današnjega dne v celotnem časopisu ni niti enega. Sám sem neštetokrat opozoril vse odgovorne. Potem sem se naveličal.

ermin

25 december, 2006  
Blogger Jernej Stritar je napisal...

Jaz pa ne bom komentiral odločitve, da se oblike SPja ne komentira.

25 december, 2006  
Anonymous Anonimni je napisal...

Huh, tistega o orodju in kladivu si res velja zapomnit :)

Jernej in Miha, vama pa hvala za trud pri vajinih člankih. Ne bi se vsakemu dalo deliti vsega tega z nami.

02 januar, 2007  
Blogger Bostjan P je napisal...

Čestitam za podrobno analizo in žalostno pripominjam, da predstavljen pristop prevladuje v deželici.
A napisana razmišljanja vlivajo upanje na boljše čase.

03 januar, 2007  
Anonymous Anonimni je napisal...

Thanks for one more awesome post. Keep rocking.

24 junij, 2011  
Anonymous Anonimni je napisal...

Tako hud dizajner, pa ne loči razlike med "citatom" in [izpostavljenim besedilom]. Ah, kakšna bruka ...

20 februar, 2013  

Objavite komentar

<< Home